Brutalen in pravi superšportnik, a vseeno dovolj civiliziran, da lahko v pametnih rokah tudi v zimskih razmerah pričara užitek. Nakup je večini nedosegljiv, kratkoročen najem pri autobroker.si pa dosegljiv, le potrebno je pozabiti na astronomsko drago trajno lastništvo in si stroj privoščiti le za najem.
Huracan je mmedium">itološko divji in neobvladljiv, skrajno pozerski in cestno dirkaški lamborghini, ki je vsaj v teoriji iz takšnega testa, da ga je treba okušati previdno, po žličkah in v najbolj idealnih razmerah.
medium">A ker izkušnje s superšportnikom ne gre doživljati na vsakodnevni vožnji med domom in službo, ker urica ali dve prostega časa ne dasta pravega veselja, se je huracan na našem preizkusu znašel takrat, ko je časa največ, med božičnimi prazniki. Razmere zanj pa so v teoriji daleč najslabše. Še posebej, če je huracan gnan le prek zadnjih koles, kot je bil naš preizkusni v lasti ljubljanskega Autobrokerja.
A doživetje je bilo zaradi precej dobrih vremenskih okoliščin za ta letni čas daleč od negativnega. Nasprotno, izkušnja z malim lambom – strupeno zelenim huracanom – je tako intenzivna, da bo vzela sapo tudi voznikom, vajenim športnih avtomobilov, še zlasti bolj civiliziranih nemških z oznako M3, 911, AMG GT in drugih, tudi astona martina in mclarna, na katera imam še precej svež spomin.
Jemlje sapo, ustavlja promet
Huracan je pravi lambo, odet v strupeno zeleno barvo, v tem primeru prelepljeno prek črne karoserijske. Je avto, ki okolici krade pozornost kot magnet. Sapo vzame vsakomur, kjerkoli se pojavi. Pred trgovskimi centri, na semaforju, med vožnjo … Ima neverjetno sposobnost, da ustavi promet, dokler ga troblje znova ne zaženejo v tek. In ima neverjetno sposobnost, da tudi nepoznavalcev ne pusti v zmoti. V času pred božičem in po njem me nihče ni vprašal, kateri avto je to, le kateri model lamba je.
In izkušnja, ko se iz zunanjega sveta preseliš v kraljestvo italijanskega superšportnika?
V kabino se skoraj plaziš
Najprej te čaka plezanje pod le 1,16 metra visoko streho. Zadnjico na sedež, nato noter potegneš še noge in se čudiš, kako veliko prostora je v le 4,46 metra dolgem superšportniku. Za kokpitom skoraj ležiš, a je vseeno vse pri roki. Ergonomija je sicer drugačna, zahteva nekaj privajanja, a na koncu pride navdušenje. Gumb za zagon motorja je tak kot pri vojaških lovcih, podobna so tudi stikala z videzom kroma.
Volan je majhen, odebeljen in čvrst, šolski. Za njim sodoben virtualni kokpit, zapuščina lastnika Audija. Sedeža nista dirkaško oprijemljiva, sta udobna in z dolgim sedalnim delom. Ker kolena upreš v vrata in široko sredinsko konzolo, si v sedlu lamba vseeno nepremičen.
Motor je ikona, pravi "drama queen"
Eno od stikal na sredinski konzoli vzmetenje dvigne za nekaj centimetrov in poskrbi, da prednji del na drsa po ležečih policajih. Pritisk na gumb za zagon motorja zbudi 5,2-litrski V10 s 580 konji, nameščen tik za prednjima sedežema. Že znani stroj je v huracanu izdatno izpopolnjen, 540 newtonmetrov doseže pri visokih 6.500 vrtljajih, a je 75 odstotkov te vrednosti na voljo že pri tisoč vrtljajih.
Motor je še vedno pravi, takšen, ki ustvarja dramo z vsakim dodatnim vrtljajem in prevoženim kilometrom. Motor, povezan z bliskovitim dvosklopčnim samodejnim menjalnikom, zmore od tihega grmenja v mestnem prometu do pridušenega grmenja pri treh tisočakih na podeželski cesti do kovinskega ropota in tuljenja na odprti cesti, ko se kazalec merilnika vrtljajev vzpenja v višave.
Ko misliš, da je konec, lambo poskrbi za nepozabno arijo
Pri štirih tisočakih zvok prvič slišno otrdi, voznik pa dobi dodatno brco v hrbet. Ko pri šestih tisočakih misliš, da je že vsega konec, lambo ugrizne še enkrat in še močneje. S silovitostjo in brutalnostjo podivjane živali se požene proti devetim tisočakom, nalepi na sedež, da ti vzame sapo, zimske 21-palčne pnevmatike pa se začuda dobro bojujejo s podlago v teh hladnih dneh, saj elektronika skrbno in učinkovito nadzira pogoste zdrse. V teh dneh je seveda potrebna dodatna previdnost, nežnost na stopalki plina in predvidevanje pri zaviranju, saj se keramične zavore izkažejo šele, ko so ogrete.
Divji in civiliziran obenem
Številk nismo preverjali, a jim verjamemo. Lambo v idealnih razmerah do stotice skoči v 3,4 sekunde in zmore drveti s 320 kilometri na uro. A drama, ki jo ustvarja že pri precej nižjih vrednostih, je tisto, kar italijanskega športnika loči od bolj civiliziranih nemcev.
Obenem pa ima natanko toliko nemške krvi (Audijevo lastništvo), da je tudi v hladni zimi obvladljiv in tudi dovolj civiliziran, ko gre za prestrezanje lukenj na cesti, s katerimi se bojuje vzmetenje z res kratkimi hodi, upravljanje stikal v kabini, sodobno navigacijo in kamero v zadku, ki rešuje kritično nepreglednost nazaj. Pretirana civiliziranost pa bi mu seveda vzela značaj, ki italijansko ikono usodno ločuje od za odtenek ali dva bolj civiliziranih tekmecev.
Nakup je predrag, najem dosegljiv
Nakup in lastništvo takšnega avtomobila sta seveda skoraj nepojmljiva. Do izkušnje z njim, tudi večkratne, pa je mogoče priti na druge načine. Denimo z najemom pri autobroker.si, ki za tisočaka ponuja doživetje, ki ga bodo ljubitelji športnih avtov, vsi tisti sanjači, ki so si z diablom, murcielagom in drugimi v mladosti lepili stene, najbrž cenili bolj kot karkoli drugega.
Foto: Miloš Milač