Mercedes-AMG A 35, ki se bo k nam pripeljal v začetku prihodnjega leta, je povsem na začetku cestnodirkaške ponudbe, a bo zanj kljub vsemu treba odšteti več kot 50 evrskih tisočakov.
Historiat je pester: najprej majhen enoprostorec skoraj revolucionarne zasnove, nato drzen prelom in preskok v razred kompaktnih kombilimuzin, kjer ima tako rekoč domovinsko tržno pravico prvak iz Wolfsburga. Toda mercedes A, že nekaj časa najmanjši avto trikrake zvezde (če seveda izvzamemo smarta, ki je najmanjši pod koncernsko streho), kljub temu ni zanemaril premijskega izvora.
In da bi lahko v Stuttgartu uresničili svojo nič kaj diskretno in dolgoletno željo – pritegniti precej mlajše kupce, kot jih imajo ali kot so jih imeli vse doslej –, je tudi A na zadku dobil oznako AMG.
Pred petimi leti se je začelo z A 45 AMG, zdaj oziroma v začetku prihodnjega leta pa se bo nadaljevalo z nekaj manj ostrim A 35 AMG. Ampak tole manjšo ostrino je treba jemati s precej rezerve – to je poper v nosu.
Pri konkurenčnem BMW pravijo, da je njihova najmočnejša črka M, pri Mercedes-Benzu vedo, da so tri. AMG spreminja uglajene mercedese v hitre, pogosto kar dirkaške stvaritve, ki pa v resnici nikoli ne postanejo brutalno neobvladljive, primerne zgolj za kakšen razgrajaški Nordschleife. Prav v takšni maniri se kaže oziroma je narejen A 35 AMG, ki ga bodo v Nemčiji ponujali za 47.528,60 evra, kar je edini ali prvi AMG pod magičnimi 50 evrskimi tisočaki. Pri nas bo šel čez to številko in menda ni treba prav dolgo in globoko ugibati, zakaj …
Bistvo tega kompaktnega vsakodnevnega dirkača, ki kljub trem črkam na zadku nikoli ne pozabi svojega pravega DNK, je najprej in najbolj v motorju. Tovarniški podatki ponujajo zanimivo branje: bencinski vrstni štirivaljnik s turbom na izpušne pline in z gibno prostornino 1.991 kubičnih centimetrov sproducira 225 kilovatov oziroma še vedno bolj razumljivih 306 konjskih moči pri 5.800 vrtljajih v minuti.
Navora je za več kot spodobnih 400 newtonmetrov v območju med tri tisoč in štiri tisoč vrtljaji, zraven sta še štirikolesni 4Matic (z delitvijo moči med prednjo in zadnjo osjo oziroma kolesnim parom v razmerju 50 proti 50) in sedemstopenjski samodejni menjalnik AMG speedshift DCT 7G. Po znani, vendar nenapisani nemški navadi je končna hitrost omejena na 250 kilometrov na uro, pospešek do sto kilometrov na uro je 4,7 sekunde. V teh časih je skoraj nujno zapisati vsaj še dve ali tri podrobnosti: motor ustreza standardu Euro 6d temp, izpusti ogljikovega dioksida ne presegajo 169 gramov na kilometer, poraba pa naj bi se gibala v območju med najmanj 6,1 in največ 9,5 litra. Tako je na papirju.
Na cesti pa najmanjši in najcenejši AMG – ob prej omenjeni ceni, ki za slovenski trg ta hip še ni znana, se to vendarle sliši vsaj nekoliko nenavadno – kljub vsemu ohranja svoj značaj: možno je izbirati med petimi programi vožnje (slippery, comfort, sport, sport+ in individual), ki posegajo v nastavitve motorja, menjalnika, podvozja oziroma vzmetenja in zvoka. Ampak naj bo izbira programa najbolj ostra, torej sport+, motor A 35 se vedno oglasi dokaj zadržano, skoraj tiho. Pomeni, da odpade »navijanje« agregata na mestu, početje, ki Mercedesovo avtomobilsko občinstvo zanesljivo deli na dva povsem različna pola.
Še marsikaj drugega dokazuje, da tale AMG ni oziroma noče biti grobi dirkač: voznik lahko izključi ESP in ugotovi, koliko ga je za volanom in v hlačah, toda dokler je ta vključen, tudi štirikolesni 4Matic ostaja v programu comfort, kar pomeni, da mu ni treba prenašati trdih in neudobnih sunkov cestne podlage. In ko smo že pri tem – prednja sedeža sta dirkaško školjkasta, ponujata skoraj izjemno oporo telesu, toda hkrati sta tako udobna, da je A 35 zelo spodoben tudi na dolgih poteh.
In vendar: natančen volan, izjemen menjalnik, štirikolesni pogon, ki v najbolj ostrih ali kritičnih trenutkih popravlja voznikove napake, in dovolj velika zaloga moči, ki je večina voznikov skoraj nikoli ne bo izkoristila povsem do konca, ter dovolj prazna in povrh še vijugasta cesta so prav tako nekakšno naravno okolje tega avtomobila. Poper v nosu? Nedvomno, a v obvladljivih in kljub vsemu dovolj uglajenih količinah.
Foto: Mercedes-Benz
