(Intervju) Avstrijka, ki je zasnovala šefa sipin Bližnjega vzhoda (Intervju) Avstrijka, ki je zasnovala šefa sipin Bližnjega vzhoda V moškem svetu avtomobilov se dame redko prebijejo v ospredje. Ena takšnih je Avstrijka Caroline Krismer, strojna inženirka in ekonomistka, ki se je kalila v Magni, se izpopolnjevala pri projektu za Lamborghini, v celoti vodila projekt maseratija GT in za češnjo na torti od začetka do konca vodila nastajanje prvega Rolls-Royceovega luksuznega terenca.
Grmi in postavlja se za 200 tisočakov, stane le 70 Grmi in postavlja se za 200 tisočakov, stane le 70 Ford mustang je huligan v družbi evropskih športnikov za podobno ceno, ki zna pritegniti tako zelo kot superšportniki za 200 in več tisočakov. Je avto, ki dvigne največ prahu za ceno, ki jo zahteva.
(Video) Sopotništvo oziroma kako »nujno« zlo obrnete v prihranke na celi črti (Video) Sopotništvo oziroma kako »nujno« zlo obrnete v prihranke na celi črti S pravim avtom in sopotništvom do desetkrat nižjih stroškov, pa še pozabljeno družabnost boste obudili v sicer samotnih jutrih
Bencinski focus proti dizelskemu – kako se izide večna dilema? Bencinski focus proti dizelskemu – kako se izide večna dilema? Vzporedno smo zapeljali dva najnovejša forda focusa s povsem različnima motorjema in ugotovili, da so razlike med dizlom in bencinarjem bolj simbolne; ali drugače: z nobenim ne boste zgrešili, le o svojih potrebah prej razmislite.

Kupe, ki zleze pod kožo – s štirimi vrati in dizelskim strojem

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
testi vozil   dodaj
Pionir dodaj
Robert Lešnik dodaj
Mercedes dodaj
Mercedes-Benz dodaj
 
Čas branja: 6 min
20.11.2018  23:05
Razvoju segmentov ni videti konca, kompromisom pa tudi ne. S tem ni nič narobe, sploh če je plod nenehnih kompromisov tako skladen avto, oblikovno in tehnično, kot je mercedes-benz CLS 350d 4Matic.
Kupe, ki zleze pod kožo – s štirimi vrati in dizelskim strojem

Obveščaj me o novih člankih:  
testi vozil   dodaj
Pionir dodaj
Robert Lešnik dodaj
Mercedes dodaj
Mercedes-Benz dodaj

Pred 15 leti je na trg prinesel obline kupeja, zasnovo limuzine in pojavo, ki si jo sprva težko umestil v določen razred. Pa nič zato, saj je presunila na prvi pogled, vzela dih kupcem in tekmecem in odprla novo dobo štirivratnih kupejev. Od prvega mercedes-benza CLS se zdi, da po malem z njim želi tekmovati vsak štirivratni kupe ali pa kar klasična limuzina, ki je ramena spustila pod 1,45 metra, obenem je napihnila boke in zadek ter podaljšala prednji del.

Kupejevstvo je postalo moda, dodobra so jo izkoristili tudi SUV, ki so danes odgovor na prenizke in preveč športne limuzine. Pionir – mercedes-benz CLS – se je vmes razvijal v različne smeri. Druga generacija je prinesla krivine, tretja, povsem sveža, pa znova obline, ki jih zmoti le zavihek na prtljažnih vratih in kakšna guba na odbijaču.

Moramo priznati, da je CLS spet ali znova zelo lep in skladen avto. Nikakor ni le bolj kupejevski E, to nikoli ni bil. In nikakor ni limuzinski E coupe. Je samostojen izdelek. Dejstvo, da si osnovo, motorje in še kaj deli z brati, pa ni presenetljivo, prej logično.

Mersko je postal skoraj orjaški, dolg je 4,99 metra, v medosju meri 2,94 metra, visok pa je le 1,43 metra oziroma le nekaj centimetrov manj kot limuzine istega velikostnega razreda. Robert Lešnik je kriv, da CLS svoje mere zelo spretno skriva, tehniki pa, da jih skriva tudi med vožnjo.

Zgoraj zapisane mere, pospremljene s prek 1,9 tone suhe mase, ne delujejo nič kupejevsko, prej razkošno in limuzinsko. A prav usklajenost vseh komponent, nizko težišče, izjemno dodelano podvozje in štirikolesni pogon ter izjemen dizelski motor, CLS ponesejo med zvezde na cesti. Pa ne le zgolj zaradi zvezde na nosu.

Pogon, znani 4matic, je v CLS bolj napreden kot v kompaktnih mercedes-benzih. Že v osnovi je moč speljana na vsa štiri kolesa, v 45 odstotkih spredaj in 55 odstotkih zadaj, kar ves čas omogoča dober oprijem in zelo predvidljivo lego na cesti. Morebitne zdrse pa ukroti elektronika z razporejanjem moči na počasneje se vrteč kolesni par. Potem je tu dizelski motor, lani predstavljeni novi šestvaljnik z oznako 350d 4Matic s tremi litri prostornine, 210 kilovati oziroma 286 konjskimi močmi ter 600 newtonmetri navora, ki ponuja tako dobro izkušnjo, da jo je kot celoto težko primerjati z bencinsko.

Motor povezan z devetstopenjsko avtomatiko je tih, uglajen, zelo odziven, tudi odločen oziroma brutalen ob polnem pritisku na plin, ko poskrbi za pospešek do stotice v le 5,7 sekunde ter obenem igraje opravi z visoko maso avtomobila. Zakaj v dobi, ki ni naklonjena dizlom, tako navduši? Ker v primerjavi z bencinskimi stroji ponudi neprimerljivo boljši energetski izkoristek, kar v praksi pomeni porabo zgolj sedem litrov pri umirjeni, a še zdaleč ne počasni vožnji ter okoli devet litrov ob precej težki nogi. Ob tem pa, vsaj v primerjavi s štirivaljnimi bencinarji, ponudi tudi več motorne mogočnosti, ki je občutna pri vsakem pritisku na plin.

Izjemno usklajeno je tudi (zračno) podvozje CLS, ki preseneti prav zaradi kupejevstva. Mehkoba blaženja je kljub kratkim hodom koles izjemna, prej limuzinska kot kupejevska. Z nastavljanjem se izkušnja lahko tudi spremeni v bolj športno, a CLS prav v udobnem načinu ponudi najboljšo izkušnjo.

Pri obliki ne gre izgubljati dodatnih besed. Dodamo lahko le pohvale, kako dobro so oblikovalci in snovalci v kupejevske linije vtkali veliko uporabnosti, ki jo kupejevski predznak sicer ne obljublja. Denimo zadnja vrata, ki široko odpirajo uporaben 520-litrski prtljažnik. Resda se odpirajo brez stekla, a dolg zadek CLS poskrbi, da je odprtina vseeno precej velikodušna. Tu je še zadnji par stranskih vrat, ki kljub zaobljenosti strehe na robovih ponuja večjo odprtino, posledično pa lažje vstopanje in izstopanje iz sicer nizkih zadnjih sedežev.

Hvalimo tudi dejstvo, da so ti zdaj trije (v prejšnji generaciji je bil CLS le štirisedežnik). Pa še bolj udobni so, obenem je več prostora za kolena, kar pomeni, da se je novi CLS vsaj po tej plati zelo približal limuzinam tega velikostnega razreda. Kupejevska oblika pa davek pobere pri višini strehe, ki se v zadnjem delu hitro spušča in prinaša utesnjenost že pri potnikih, ki so visoki okoli 180 centimetrov.

V prednjem delu je CLS pravi mercedes-benz nove dobe, torej zelo digitalen, razkošen in tudi bleščav. Ozaljšan z dvema 12,3-palčnima zaslonoma, digitalnimi merilniki, drsnikoma na odebeljenem in prijetnem volanu in kopico opreme deluje sodobno in mladostno. Celo bolj kot tekmeca, čeprav je bil Mercedes-Benz še v bližnji preteklosti najbolj tradicionalen. Danes ni več tako.

Upravljanje funkcij je sprva zahtevno, po privajanju pa vse bolj logično. Ljubitelji pametnih naprav (od telefonov do tablic …) se bodo razveselili aplikacije, ki omogoča nadzor nad funkcijami vozila na Applovem iphonu, od porabe prek stanja goriva in še česa. Razveselili pa se bodo tudi skoraj nepregledne palete barv, s katerimi lahko obarvajo kabino, natančneje zračnike in ozadje sredinske konzole, sredinske letve, vrat, in še česa. CLS je lahko okrašen kot novoletna jelka, eleganten kot stilsko pohištvo ali umirjeno diskreten, stvar okusa in izbire.

Na področju sistemov aktivne varnosti pa gre poudariti dobro delujoč sklop sistemov driving assistance – kamer in senzorjev, ki skrbijo za aktivno vzdrževanje razdalje pred spredaj vozečim, aktivno usmerjanje med cestnimi črtami ter samodejno menjavo voznega pasu ob vključenem smerniku.

Cena CLS je seveda visoka, že zaradi vgrajene tehnike, opreme in pogonskega sklopa v osnovi seže do 79 tisočakov. Dodajanje dodatne opreme pa jo zlahka dvigne prek 100 tisočakov. Takšen CLS tudi iz vidika cene nikakor ni alternativa razredu E, ki je prostornejši in cenejši, a tudi neprimerno manj poseben. Je pa CLS lahko zanimiva alternativa razredu S. V njem se bodo našli tisti, ki si želijo zvezde z vrha, pa bi raje kot v prostorskem razkošju uživali v estetiki in dinamiki.

Foto: Matej Kačič



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AVTO
Novice
Novice Nemčija: subvencije za zamenjavo starejših dizlov v najbolj prizadetih mestih 3

Tudi v Berlinu uvajajo prepoved za dizelska vozila na glavnih prometnicah. Ker to ni prvo mesto, nemška vlada pa želi, da bi bila...

FINANCE
Članki
Članki Kam gre šengen? Avstrija in Nemčija podaljšujeta nadzor - kaj lahko storijo evroposlanci? 16

Evroposlanci se bodo v ponedeljek zbrali na zasedanju v Strasbourgu, kjer bodo razpravljali tudi o šengnu - o posodobitvi šengenskega...

FINANCE
Članki
Članki Kaj ameriški volilni izid pomeni za tečaj dolarja, trgovinske spore in ameriško rast? 1

Demokrati so prevzeli večino v predstavniškem domu v ameriškem kongresu, medtem ko republikanci ohranjajo večino v senatu; pričakovati...

FINANCE
Članki
Članki BS opozarja: Obseg potrošniških posojil se je silovito povečal. Kaj se dogaja? 11

Česa ne bi smeli spregledati v priporočilih, ki jih je Banka Slovenije (BS) namenila tako bankam kot strankam in s katerimi ene in druge...

FINANCE
Je Trumpu uspelo zagnati rast z nižjimi davki ali jo poganja z dolgom? 6

To je vprašanje, ki se pojavlja ob svežih številkah o velikosti ameriškega proračunskega primanjkljaja, letošnjih projekcij...

FINANCE
Članki
Članki Vse, kar ste želeli vedeti o evropskih volitvah, pa niste imeli koga vprašati

Maja bomo evropski državljani spet volili poslance v evropski parlament; dokončnih odločitev o slovenskih kandidaturah še ni, smo pa...