Dizlom v zadnjem času ni lahko. Škandal je močno načel njihov okoljski imidž, prepovedi voženj v mestna središča pa so zaupanje dodatno spodkopale. Prodajni delež dizlov upada, njihova prihodnost pa ni jasna. Mnogi proizvajalci se jim odrekajo, pri Mercedesu pa so v tem videli priložnost. »S pravo tehnologijo ima dizel prihodnost – izboljšati ga je bolje kot prepovedati,« je marca na predstavitvi v Ženevi dejal vodja razvoja Ola Kallenius, ki bo v prihodnjem letu zamenjal Zetscheja.
Dizel še ni rekel zadnje
Tretja generacija priključnih hibridov je ob bencinskem dobila še dizelsko srce. V Stuttgartu smo bili med prvimi, ki smo jih preizkusili. Prenova je doletela bencinska priključna hibrida razreda E (E 300 e) in razreda S (S 560 e). Čeprav se omenjanje hibrida in dizla v isti sapi zdi nenavadno, morda celo nasprotujoče, je ideja skoraj genialna. Morda se boste spomnili, da je Mercedes v preteklosti kombinacijo hibrida in dizla že preizkusil, vendar E 300 bluetec hybrid množic ni prepričal. Morda je bila njegova napaka prav v tem, da je bil preveč pred časom.
Hibridi se danes pri skoraj vseh proizvajalcih pojavljajo kot gobe po dežju. Vse večji delež jih zapelje tudi na ceste, zato bi se taktika lahko obrestovala. Tokrat so dizelski motor v razredu C in E prvič združili s hibridnim sistemom z zunanjim polnjenjem. V različici 300 de se bosta kombinirala dvolitrski dizelski motor in elektromotor z 90 kilovati in baterijo zmogljivosti 13,5 kilovatne ure. Skupna moč znaša 225 kilovatov, električni doseg pa je dobrih 50 kilometrov.
Elektrika poživi in pomladi
V Mercedesu pri takšnem hibridu obljubljajo veliko varčnost in čistost. Po ulicah Stuttgarta smo se zapeljali z E 300 de. Osnova je v tovarni eden najbolj priljubljenih štirivaljnikov, ki ga interno označujejo kot OM 654, večina pa ga pozna kot 220d. Po središču mesta sem se peljal povsem na elektriko. Pogon je takrat, razumljivo, neslišen.
Vozi se kot električni avto, v katerem pa drugače kot pri nekaterih hibridih oznaka za prazno baterijo ne opozarja že po nekaj minutah. Tako omogoča uživanje v tihem in sproščajočem električnem načinu brez večjih omejitev. Na elektriko je mogoče voziti tudi več kot 130 kilometrov na uro, preden se prebudi štirivaljnik. Ta naj bi se po stotih kilometrih zadovoljil z le 1,6 litra goriva. Pogonski sklop je lahko izjemno varčen, še posebej če ga redno polnite. Prazno baterijo je mogoče zaradi njene velikosti na domači vtičnici napolniti v petih urah, z Mercedesovo polnilnico wallbox pa v uri in pol.
Ob močnejšem pospeševanju se izkaže za zelo poskočnega in precej odzivnejšega. Pospešek je primerljiv z močnejšim šestvaljnikom, le da za pospeševanje nista potrebni sekunda ali dve, kolikor si večinoma vzamejo klasični turbodizelski motorji. Ko pohodim stopalko za plin, se dizelski motor zažene pri okoli dva tisoč vrtljajih. Intenzivnost pospeševanja glede na motor in njegov zvok močno preseže pričakovanja.
Najboljše iz obeh svetov
Ker so z vidika porabe največji zalogaj speljevanja in pospeševanja, je za krajše poti po mestu ali v službo najprimernejša vožnja na elektriko. Ob koncih tedna, ko se odpravite na daljši izlet, pa lahko izkoristite dizelsko stran avta, ki še vedno velja za najbolj ekonomičen pogonski sklop za daljše razdalje in avtocestne hitrosti. Če se odločite za večji (doplačljivi) 60-litrski rezervoar goriva, boste lahko prevozili tudi več kot tisoč kilometrov.
Strokovnjak varčne vožnje
Da bi bila poraba čim manjša, se avto spremeni še v pomočnika varčne vožnje (Eco Assist). Svetuje, kako močno lahko pritisnem na stopalko za plin, preden se zažene štirivaljnik. Na podlagi kamer in navigacije namreč že pred voznikom ve, ko se približuje večjemu spustu ali manjši omejitvi hitrosti, in takrat opozori, da je primerno odmakniti nogo s stopalke za plin. Voznike, ki upoštevajo njegove nasvete, na koncu vožnje nagradi s podatki o prevoženi razdalji brez porabe goriva in izpustov.
Stopnica v prtljažniku
Večje mase avtomobila v mestni vožnji ni bilo zaznati, v osnovi pa ima E 300 de 2.060 kilogramov (karavan 2.140). Baterija ima od prejšnje generacije (priključnega hibrida z bencinskim motorjem) dvakrat večjo zmogljivost in dovoljuje do 54 kilometrov vožnje v električnem načinu. Za daljše razdalje pa se lahko zanesete na kultivirani in ekonomični dizel, ki daje večjo fleksibilnost in varuje pred nezadostnim dosegom električnega avta.
Približno 15 centimetrov visoka stopnica v prtljažniku v velikosti kovčka kljub občutno večji zmogljivosti baterije zaseda enako prostora kot prej. Sicer zmanjšuje prostornino prtljažnika, to pa je cena večjega električnega dosega. Če vam vsak prtljažni liter veliko pomeni, pa sta tako C- kot E-razred na voljo tudi kot karavana. V limuzinski razred E boste tako spravili 370 litrov prtljage, v karavansko različico pa 480 litrov.
Kakšna bo cena?
Medtem ko Mercedes stavi tudi na priključni hibrid z dizlom, se drugi proizvajalci tej navezi zaradi visokih stroškov razvoja izogibajo. O ceni pri Mercedesu še molčijo, bo pa imela pomembno vlogo pri priljubljenosti. Kombinacija je dobra in bi lahko marsikoga prepričala o nakupu priključnega hibrida. Začetna cena E 300 de bo morala v Nemčiji biti najbrž pod 60 tisočaki, sicer avto ne bo upravičen do subvencije. V Sloveniji lahko zaradi višjih davkov pričakujemo tudi višjo ceno, ki pa jo bo izravnalo 4.500 evrov Eko sklada.
Mercedes je z združitvijo priključnega hibrida z varčnim štirivaljnim dizlom ustvaril privlačno kombinacijo, s katero si je mogoče predstavljati dizle tudi v prihodnosti. Z majhno porabo in izpusti, spoštljivim električnim in celotnim dosegom bi lahko v svoje vrste zvabil marsikaterega kupca, ki ga hibridi do zdaj niso navdušili. Največja neznanka ostaja cena, ki lahko tak pogonski sklop spremeni v uspešno alternativo dizlom ali pa v le še eno od bolj eksotičnih različic ponudbe.
Foto: Daimler in Uroš Božin