Vse doslej je bil to aksiom, nesporna resnica: pes je človekov najboljši prijatelj. Toda vse bolj ga nadomešča – uganete?! – mobilni telefon, saj je vsepovsod, tudi tam, kjer pravzaprav ne bi smel biti ali je celo nespoštljivo, moteče in še marsikaj. Pri Oplu pa še vedno precej stavijo na pasje štirinožce, saj so pred časom v trgovinah namestili pasje kotičke – da se lahko lastniki bolj posveti avtomobilu. K temu nekaj malega dodaja tudi crossland X v posebni izvedbi.
Ta športni terenec, ki je zlahka tudi križanec, je v sredini med manjšo mokko in večjim grandlandom X in dokazuje Oplov kar pretanjen posluh za tržne spremembe oziroma želje kupcev. S svojimi 421 centimetri dolžine je nekako na meji med manjšimi in srednjevelikimi suvi, ki skoraj iz meseca v mesec povečujejo tržne deleže in podžigajo epidemijo, ki ji ta hip ni videti konca.
To, da so vsaj nekateri opli in nekateri peugeoti iz istega produkcijskega oziroma značajskega legla, je že znana zgodba in to velja tudi za crosslanda. Toda tisti, ki išče podobnost med tem oplom in peugeotom 2008, jo bo težko našel. Oplov križanec je namreč narejen v dovolj prepoznavni rüsselsheimski maniri in se torej spogleduje z večjim grandlandom, čeprav se zdi, da je slednji v proporcih in karoserijsko vendarle nekaj bolj skladen.
Nič brezglavega čaščenja digitalizacija
Znotraj je podobnost še toliko bolj očitna, vendar pa dimenzijsko skromnejši crossland streže tudi s skromnejšo prostornostjo. Sedem centimetrov krajša medosna razdalja pušča manj prostora za kolena zadaj sedečih, pri višini je manjko bolj očiten, vsekakor tudi pri prtljažniku, ki ponuja od 420 do 1255 litrov volumna. Nakladalnega roba zavoljo po višini pomične police oziroma dna ni, ugaja tudi pomična zadnja sedežna klop, kar, saj to je jasno, vpliva na prostornost prtljažnika.
Armatura je znova prepoznavno Oplova: je daleč ob brezglavega čaščenja digitalizacija, deloma še ostaja v naročju znane in vajene analognosti, kar je gotovo precej po volji starejše publike, ki predstavlja pomemben delež kupcev. In da mladi, malo manj mladi in starejši slabo vidijo nazaj, je že »podrobnost«, ki je ne bo kazalo stalno ponavljati, saj je to dnk sodobnih avtomobilov.
Niti ne skromna poraba
Crossland X – naj tale črka s konca abecede in pogosto sinonim štirikolesnega pogona ne zavaja, saj 4x4 v takšni ali drugačni varianti že nekaj časa ni v portfelju športnih terencev, kaj šele križancev – je imel v nosu francoski bencinski trivaljnik, postavljen povsem na začetek. Teža tega suva je skromna (1088 kg), a je 60 kilovatov/81 konjskih moči in 118 njutnmetrov navora kljub vsemu premalo. Ali povedano drugače: dovolj za preudarno vožnjo brez ambicije biti med hitrejšimi ali, bog ne daj, cestno predrznejšimi. Je pa poraba razmeroma visoka (dobrih sedem litrov), kar je (tudi) davek skromne gibne prostornine v treh valjih.
In na koncu znova k začetku. Tale crossland je bil v zadku prirejen za prevoz živali oziroma psov. Poteza dokazuje posluh za specifične, vendar nič neobičajne želje oziroma potrebe tistih, ki hočejo ali morajo imeti hišnega ljubljenca vedno ob sebi in s seboj. Za zadnjimi sedeži je bila tako nameščena mreža, ki preprečuje, da bi se žival namerno ali nenamerno »sprehajala« po potniški kabini.
Vse lepo in tudi pametno, ampak mreža je bila tako masivna, da bi zadržala tudi težko in zaresno zver. Ko jo hočeš odstraniti, gre, ampak težko, ko jo hočeš namestiti nazaj, gre še veliko teže. Škoda, kajti povsem običajna pletena mreža bi bila prav tako učinkovita, odpadlo bi še njeno nemogoče nerodno odstranjevanje in ponovno nameščanje. In naj razčistim: tisto o telefonu je novodobna resnica, pes je še vedno zakon…
Foto: Miloš Milač
