Švedski Volvo Cars je v drugem četrtletju letos objavil podatke o rekordnem operativnem dobičku v višini 405 milijonov evrov. V primerjavi z istim obdobjem lani je ta poskočil kar za 28,6 odstotkov. Za 26,9 odstotka so se povečali tudi skupni prihodki, ki so znašali 6,36 milijarde evrov. V tem času je družba prodala 170.232 avtomobilov, kar je 14,6-odstotno povečanje glede na isto obdobje v letu 2017. Operativna marža pa je dosegla prav tako rekordnih 6,4 odstotkov s čimer se Volvo približuje nemški prestižni trojici BMW, Audi in Mercedes-Benz, ki dosega med osem in 10,5 odstotno stopnjo.
Letos je prek 750 milijonov evrov dobička
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je operativni dobiček Volva dosegel 752 milijonov evrov, kar je 15,7-odstotno povečanje glede na isto obdobje lanskega leta. Skupni prihodki v prvi polovici leta 2018 so se v primerjavi z lanskim letom povečali za 23,6 odstotka in so dosegli 11,85 milijarde evrov. V prvem polletju letošnjega leta so zabeležili tudi rekordno prodajo, ki je znašala 317.639 avtomobilov, kar je 14,4 odstotka več kot v prvi polovici leta 2017.
Volvo sledi cilju 2020
S temu rezultati je Volvo na dobri poti, da leta 2020 doseže ciljno prodajo 800 tisoč vozil (lani je v svetu prodal 571 tisoč vozil). Močno k temu cilju prispeva lansko jesen predstavljeni mali športni terenec XC40, ki je le pol leta po predstavitvi le v Evropi zbral 80 tisoč naročil in zapolnil proizvodnjo v belgijskem Gentu do konca leta. Ravno te dni pa je pohod na trge začel novi karavanski volvo V60, ki ponuja kar dve različici s priključnim hibridom.
Desetletje nazaj je bilo vse drugače
Pa ni bilo vselej tako. Usoda Volva se je še konec prejšnjega desetletja zdela črna. Ameriški Ford je znamko kupil leta 1999 za šest milijard evrov, leta 2010 pa jo je za štirikrat manjšo ceno prodal kitajskemu Geelyju. Glede na slabotno poslovno stanje prav tako švedskega Saaba, ki je tisti čas umiral na obroke, tudi glede Volva ni bilo čutiti veliko optimizma. Svetovni mediji pa so kitajski prevzem pospremili še z dvomi, da bodo Kitajci zaprli tovarne na Švedskem in v Belgiji, pobrali znanje ter postopoma ugasnili znamko Volvo, kot se je to denimo zgodilo z Roverjem.
Po kratkem predahu v 2012, šprint!
Zgodilo se ni nič od tega. Volvo je po kratkem predahu leta 2012, v prvem polletju je zaradi težkih razmer v Evropi, posloval negativno, le vlagal in rasel. In to kljub nekaterim precej drznim potezam, v nove modele denimo vgrajuje le dvolitrske štirivaljne motorje, obenem postopoma ukinja dizelske motorje, ki so v Evropi še vedno zelo priljubljeni. Volvo je ob tem ovrgel napovedi medijev in ohranil evropske tovarne, dodal pa še dve na kitajskem in lani uvedel še železniško linijo med Kitajsko in Evropo za hitro dobavo avtomobilov.
Kitajci so dobri lastniki
intervju s šefom Volva: preživel, kjer je tekmeca odneslo s trga
»Prevzem je v več pogledih pozitivno vplival na znamko, saj je končal različne špekulacije o usodi Volva, lastnik pa je zagotovil skoraj milijardo evrov kapitala za financiranje razvoja. Ob tem je zadržal proizvodnjo na Švedskem, s tem tudi ugled in izvor Volva. Odobril je tudi dodatno zaposlovanje 1.200 ljudi v tovarni Torslanda v Göteborgu ter začel vlagati v znamko in proizvodnjo volvov na Kitajskem,« nam je leta 2014 na intervjuju svoje videnje glede kitajskih lastnikov podal predsednik uprave Volva Hakan Samuelsson.
V času, ko druge prestižne znamke, še zlasti največja trojica BMW, Audi in Mercedes-Benz, v želji po zniževanju stroškov mrzlično iščejo nove partnerje za razvoj, proizvodnjo in delitev delov, se Volvo tem odpoveduje in ostaja povezan le z lastnikom. To je denimo storil pri novem XC40, ki je nastal na osnovi razviti z lastnikom Geelyjem. Ta pa bo služila tudi novi blagovni znamki Lynk&CO, ki v kratkem prihaja v Evropi ter prestižni Volvovi znamki Polestar, ki jo bo označevala elektrifikacija. Obenem je Volvo ves ta čas ohranjal ugled najvarnejših avtomobilov, vsi novi modeli so se povzpeli na sam vrh po rezultatih EuroNCAP. Za leto 2020 pa si je zadal cilj, da v njihovih vozilih ne bo več smrtnih žrtev in težje poškodovanih potnikov.
