Varnost motociklov in s tem motoristov je v zadnjih 30 letih močno napredovala. Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja so se pri motociklih predvsem množile konjske moči in nabirali kilogrami. Z uvedbo prvega hidravličnega sistema ABS pri BMW K100, ki je poskrbel, da kolesa pri zaviranju niso blokirala, pa se je hitro začel razvoj varnosti in lahkih materialov, ki so hitre motocikle naredili še hitrejše, a tudi lažje obvladljive.
Revolucija zavornega sistema ABS
ABS je sprožil pravo majhno varnostno revolucijo, ki je v motocikle zaradi visoke mase in cene sicer vstopala počasi. Bavarski BMW denimo v ponudbi nima več motocikla brez tega sistema, za nekaj sto evrov ga vse pogosteje vgrajujeta tudi Honda in Yamaha, in to v motocikle nižjega cenovnega razreda. Nemški dobavitelj avtoindustriji Bosch pa je za indijski trg, kjer ceste polni nekaj milijonov skuterjev in mopedov, ti pa vsako leto povzročijo na tisoče prometnih nesreč, razvil preprosto različico sistema ABS, ki bo kupca stala le 50 evrov.
Zato so danes s sistemom ABS opremljeni vsi motocikli znamke BMW in skoraj vsi motocikli drugih znamk ter zelo pogosto še večji skuterji. Ducati je šel še dlje, razvil je ABS, ki pomaga pri zaviranju v zavojih in s počasnim odmerjanjem zavorne sile prepreči marsikateri zdrs. Enduro motocikli so prav tako dobili »nežno« delujoč ABS, ki poskrbi za manjše zdrse in tako bolj varno in tudi zabavno vožnjo v blatu ali na makadamu.
Povezane zavore
Druga domislica, ki se pri avtomobilih zdi samoumevna, je sistem CBS – sredinski zavorni sistem, gre pa preprosto za to, da voznik s pritiskom na zavoro aktivira obe, pri motociklu torej sprednjo in zadnjo hkrati. Hondina ideja se je prvič uveljavila v potovalnih modelih in športniku CBR. Danes ta sistem uporabljajo tudi drugi motocikli in veliki skuterji. Prav pa pride predvsem manj veščim voznikom, ki ne znajo pravilno odmerjati zavorne moči na sprednje ali zadnje kolo oziroma pogosto uporabljajo le sprednje ter tvegajo zdrs in premajhen zavorni učinek.
Preprečevanje zdrsa koles
Razvoj elektronike je v naslednjih letih prinesel še sisteme za nadzor zdrsa zadnjega kolesa, ki se je izkazal na dirkališčih in v vsakdanjem prometu. Motoriste pa je varoval pri hitrem pospeševanju na spolzki podlagi in tudi v zavojih. Elektronika danes poskrbi tudi za različne programe pri pospeševanju, ki jih je mogoče prilagajati glede na vremenske razmere, vozno podlago in želje voznika. Motor je lahko oster kot britev ali nežen kot svila, zato je lažje obvladljiv in varnejši.
Radarski tempomat kot v avtih
Najnovejše rešitve pa gredo še dlje v smeri varnosti motoristov. Avstrijski KTM se je tako lotil razvoja radarskega tempomata, ki zna prilagajati hitrost pred spredaj vozečim motociklom ali avtomobilom in se odzove na premajhno razdaljo z vklopom prednje zavore in preveliko razdaljo z dodajanjem plina. Po besedah inženirjev se elektronika odzove hitreje od voznika. Druga rešitev KTM in BMW je prav tako znana iz sveta avtomobilov, gre pa za sistem za prepoznavo ovir v mrtvem kotu (blind spot detection). Okolico motocikla spremlja senzor, motorista pa na vozila v mrtvem kotu s svetlobnim in zvočnim signalom opozori na armaturni plošči.
Stisnjeni plin, ki bo preprečil zdrse
Bosch pa se je lotil še bolj korenite rešitve, imenovane air jets. Gre za sistem, ki bo poskušal preprečiti padce motoristov v zavojih. V delčku sekunde, ko pnevmatika izgubi oprijem, bo Boschev sistem s stisnjenim plinom poskrbel za dodaten pritisk motocikla in pnevmatike na cestišče in tako za vnovičen stik in oprijem pnevmatike s podlago. Deluje ob pomoči senzorjev gibanja in vrtenja koles, motoriste pa bo pred padcem rešil le ob majhnih zdrsih, vsemogočen pa ne bo. Na prvih motociklih bo vgrajen že leta 2020, napoveduje nemški razvojni dobavitelj.