Hamburg je postal prvo nemško mesto, ki se je v želji po zmanjšanju onesnaženosti zraka uvedel ukrep prepovedi dizelskih vozil v mestu. Ta od danes naprej velja za dve večji mestni prometnici, dopuščene pa bodo določene izjeme. Odzivi tamkajšnjih prebivalcev na ukrep, o katerem sicer razmišljajo tudi druga nemška mesta, so različni.
Prepoved za starejša dizelska vozila od danes velja na 1,6 kilometra dolgi prometnici Stresemannstrasse v okrožju Altona ter na 580 metrov dolgi cesti Max-Brauer-Allee. Za ukrep se je Hamburg odločil po tem, ko je nemško sodišče konec februarja odločilo, da lokalne oblasti lahko prepovedo vožnjo dizelskih vozil v najbolj onesnaženih delih mest z namenom zmanjšati koncentracijo dušikovih oksidov v zraku.
Kljub prepovedi bodo tudi na omenjenih odsekih veljale nekatere izjeme, in sicer se bodo lahko po prometnicah s starejšimi dizelskimi avtomobili vozili lokalni prebivalci, tamkajšnji podjetniki, dostavna in reševalna vozila ter vozila za odvoz odpadkov.
O podobnih ukrepih razmišljata tudi Stuttgart in Kiel, medtem ko Köln, München in Düsseldorf podrobno spremljajo hamburški eksperiment. Tamkajšnji prebivalci po poročanju agencije na prepoved gledajo različno. Nekateri prepoved dizelskih vozil podpirajo, drugi menijo, da gre zgolj za kozmetični ukrep oblasti, ki pravih rezultatov ne bo prinesel.
Nemci so na dizelska vozila, ki so razvoj domače tehnologije, ponosni. Z dizelskimi vozili so se sicer nameravali spopasti s podnebnimi spremembami, saj naj bi ta proizvajala manj emisij kot vozila na bencin. To prepričanje je močno zamajala afera "dizelgate", v katero se je zapletel največji avtomobilski proizvajalec na svetu, nemški Volkswagen.