To je poziv za vse ljubitelje športnih terencev, ki se odlično počutite ob misli, da imate udobno in vsemogočno vozilo: usedite se v pravi terenec! Takšen, ki rine tako visoko ali globoko in po takšnih luknjah, da prej odpove pretresen želodec kot tehnika, obenem ojača bicepse na rokah ter utrdi desno zapestje, okvari sluh, prestavi vretenca v hrbtenici in na novo nastavi smisel za estetiko. Aha, terenca imate zato, da pozirate!?
Ponujamo vam še boljše: s suzukijem jimnyjem boste lovili poglede, z lado nivo pa odpirali usta mimoidočih, kakšen senior pa vas bo obenem še s solznimi očmi pocukal za rokav in potegnil v anekdoto ali dve, ki jo je preživel s kleno rusinjo.
Včasih se je dobro ne le ozreti, ampak kar vrniti v preteklost, da znaš ceniti sodobno tehniko, in se hkrati spomniti, da ni vse slabo, kar je staro, temveč se lahko sodobneži od starešin tudi česa naučijo. In ugotoviti, da trendovstvo močno zanemarja klenost.
Z jimnyjem 20 let v preteklost
Da šok ne bo prevelik, se najprej preselimo samo 20 let v preteklost, v leto 1998, ko je nastal suzuki jimny, ki v skorajda enaki obliki živi še danes. Na prvi pogled le 3,54 metra, pardon, 3,67 metra (skupaj z rezervnim kolesom) dolg japonček deluje kot igračka. Ko se zazreš še v le 2,25 metra dolgo medosje, 19 centimetrov od tal oddaljen trup, pokukaš v kabino, ki te odnese daleč v preteklost preprostih in takrat cenenih japonskih avtomobilčkov, se znajdeš v drugem svetu.
Kot igrača deluje tudi zadnja klop, ki se zlaga kot lego kocke, za njim pa 113-litrski prtljažnik, ki je prejšnji petek pogoltnil le sedem darilnih vrečk za člane žirije PAL, preostanek smo morali zatlačiti v druge dele kabine. Z le 1,3 litrskim motorčkom z 62 kilovati, bi vsak neuk jimnyja označil za približek avtomobilu, nič več. Toda mali samuraj (tako je bilo dejansko ime njegovemu predhodniku) tam, kjer cesta izgubi svoje dobro ime, užene skoraj vse današnje modne športne terence.
Majcen, klen in okreten
Jimny namreč igra na karte učinkovitosti tehnike in oblike, njegova »luškana« podoba pa kar pošteno zavaja. Že omenjeno kratko medosje in majhna oddaljenost od tal, skoraj enaka širina kot višina (jimnyja je v višino celo več kot v širino) in res klena tehnika prek gumba preklopljivega štirikolesnega pogona in še reduktorja, ki izniči prostorninsko skromen bencinski motor, japonca spreminjajo v okretnega srnjaka.
Jimny gre tja, kjer drugi že zdavnaj nasedejo. Prek skal pleza kot land cruiser ali razred G, v mestnem vrvežu pa ga tudi zaradi velikih stekel, skromnih mer in le 9,8-metrskega rajdnega kroga parkirate laže kot večino mestnih malčkov.
Malce nerodno utegne biti le, če je voznik bolj zajeten, saj zadiha šele, ko odpre stransko okno in del života prestavi na drugo stran vrat. Tudi na avtocesti je jimny, podprt le s petimi prestavami, lahko kar nadležen in hrupen sopotnik, med zavoji se raje guga, kot drži smer, v mestu pa je zelo živahen in prijeten. Tistim, ki potrebujejo res klen, majhen in okreten avto in ne prestiž, ni težko odšteti med 16 in 17 tisočakov za tako majhno in precej skromno opremljeno vozilo.
Z nivo vas bo odneslo v nekdanjo Jugoslavijo
Zdaj ste pripravljeni, da vas popeljemo še dlje v preteklost. V čase nekdanje Jugoslavije, Titovih govorov, socializma, prijateljske Sovjetske zveze ter sindikalnih koč in domov na Soriški planini, na Rogli, Krvavcu in v Kranjski Gori. Ja, to so bili časi lade nive, ruske dame, ki ni poznala kompromisov. Srečevali smo jo tam, kjer so tudi makadamske poti izgubile svoje dobro ime, v globini gozdov, poleg koč v hribih, lovskih postojank, na gradbiščih in v gramoznih jamah.
Skoraj enaka kot leta 1977
Ne boste verjeli, niva je še danes takšna kot daljnega leta 1977, z značilnimi odbijači, okroglimi žarometi in obliko vred. In z le nekaj nujnimi popravki, denimo zavornim sistemom ABS, prednjima stekloma na elektriko, standradom Euro 6 in po želji celo v podaljšani, 4,24 metra dolgi različici (pol metra daljši kot trivratni) s 440-litrskim prtljažnikom in prostorom za pet ljudi.
Preprostost, ki osupne
Ko potegneš za grobo kljuko, odpreš kovinska vrata, se s pokom zapreš v kabino, najprej ostrmiš nad njeno preprostostjo. Trda, robustna plastika, velik in tanek volan, majhen nadstrešek in preprosta merilnika pod njima, osrednja konzola z drsniki za ventilator, kjer zgornji za hladen zrak hkrati premakne še spodnjega za topel zrak, gumbov pa toliko kot v sodobnih avtih, a brez zaslona na dotik. Če ste spretni, boste z minimalističnim ključem v prvo zadeli kontaktno ključavnico na levi – kot pri Porscheju; stari bencinski motor 1.7i, ki domuje v desnem delu motornega prostora, levo je prava pravcata pnevmatika, se zažene v hipu, se ob tem rahlo strese, in takoj zatem pokaže voljo do dela.
Cela večnost do stotice
Kot ponedeljek dolga prestavna ročica zahteva nežnost in dolg potisk iz nevtralne v prvo, dodajanje plina pa prav solidno premakne 1,4 tone težkega terenca, ki se kljub 19-sekundnemu pospešku, tudi zaradi ropota, ki ga pri tem oddaja, sploh ne zdi tako počasen. Z zvokom motorne žage se zavrti do šestih tisočakov na merilniku vrtljajev in celo preseže največjo dovoljeno hitrost na slovenskih cestah. A se voznik zaradi ropota kmalu umiri pri številki 100 na merilniku, kjer je niva še dovolj spodobna, a precej manj kot jimny.
Skale, blato in vzponi ji ne pridejo do živega
Niva se kljub priletnosti junaško izkaže na najtežjih terenih. Dolgi gibi vzmetenja uspešno prestrezajo luknje, skale in druge neravnine pravega terena, 22 centimetrov od tal oddaljen trebuh pa kljub podaljšani medosni razdalji petvratne nive (2,7 namesto 2,2 metra) zadošča za varno plezanje prek skal, potapljanje v 65 centimetrov globoki vodi, skoraj 50-stopinjske stranske nagibe in plezanje po 58-stopinjskih klancih.
Pri tem pa ne gre le za zmogljivosti, ki so res dobre tudi v tem stoletju, ampak za prijeten občutek, da nivi takšna vožnja škodi precej manj kot kakšnemu zloščenemu terencu, ki ga že zaradi visoke cene ne boste zapeljali med skale in v blato. Delno to velja tudi za jimnyja.
Ali je vse to vredno slabih 13 tisočakov za trivratno ali 15 za petvratno nivo (za 1.900 evrov več ima še klimatsko napravo, za dodatnega tisočaka pa deluje na plin), pa bo najbrž odločala tudi ali predvsem stopnja nostalgije, ki jo kupec terenca nosi s seboj.
Foto: Aleš Beno
