Avto je obvezen del našega vsakdanjika, saj je nepogrešljiv na skoraj vseh koncih sveta. V osnovi so avtomobili enostavni, skupek preverjene tehnike, zložene v lično in uporabno embalažo, pripeljane do te meje, da uporabnika čim redkeje pusti na cedilu in mu povzroča čim nižje stroške. Prepričani bodite, da bodo ti vselej obstajali, tudi v zdaj še oddaljeni dobi električnih vozil. Pri tem je vseeno, ali je avto lastniški, sposojen, souporabljen ali najet skupaj z voznikom.
Premiki, ki se v tej panogi dogajajo zadnja leta, pa so prelomni v več pogledih. Preproste naprave so postale izjemno natančno umerjene in počasi prevzemajo glavno vlogo v naših življenjih. Za volanom smo, sodeč po angleški raziskavi med dva tisoč vozniki, preživeli 20 dni na leto oziroma tri leta in štiri mesece v življenju, s povprečnim vozniškim stažem 61,5 leta. V tem času skoraj dvatisočkrat dvignemo telefon, se odzovemo ali pa sami sprožimo klic, se zapeljemo v deset tisoč zastojev in menda v povprečju štirikrat seksamo. Da je avto pomemben del našega življenja in okolje, v katerem preživimo res veliko časa, je torej jasno.
Zato je zelo pomembno, kako dobro sedimo v avtomobilu, kako se v njem počutijo naši partnerji in otroci, kakšne vonjave dobimo iz prometa v kabino, kako nam vožnjo greni ali lajša tehnika, od motorja, menjalnika do stikal, ki obliko gumbov danes menjajo za ikone na zaslonih na dotik. Pomembno je, kako nas avto ščiti pred nevarnostmi v prometu in predvsem pred samim seboj, ko smo utrujeni, nezbrani, slabo ocenimo razmere ali pa zgolj precenimo svoje sposobnosti. Ti dejavniki pa so eno glavnih gonil v razvoju novih avtomobilov. Varnostne rešitve, ki odpravljajo človeške napake, so danes poleg razvoja elektromobilnosti in vdora IT v avtomobile najpomembnejša smer razvoja avtomobilske panoge. Obenem bodo v prihodnje tudi najbolj vplivale na naša življenja. V tem hipu avtomobili že sami zavirajo ob nevarnosti trka, ta sistem je pogost tudi pri cenejših avtomobilih in odpravlja rahle neprevidnosti v mestni gneči. Naslednje stopnje so jasne, avtomobili bodo v prihodnjih letih prevzemali nadzor nad dogajanjem na cesti, poleg zaviranja in pospeševanja danes nadzirajo tudi menjavo voznih pasov, promet v križiščih ter zaznavajo in se odzivajo na ovire na cesti. Ko se bodo začeli sporazumevati med seboj, bo nesreč manj, leta, preživeta za volanom, pa bodo prijetnejša in varnejša. Omenjene tehnike bodo dodatno pospešile razvoj električnih avtomobilov, »car sharing« oziroma izposojo avtomobilov med posamezniki.
Vse to žene razvoj, povečuje konkurenčnost, prinaša priložnosti za dobavitelje, tudi slovenske, in izboljšuje izkušnjo mobilnosti, tako med zasebniki kot v večjih voznih parkih podjetij. Tista esencialnost iz uvoda pa ostaja, užitek za volanom tudi, saj bo omenjene pomočnike tudi v prihodnosti mogoče posesti na rezervno klop in jih hip za tem spet spustiti v igro.
S temi mislimi vam predajam letošnje najboljše avtomobile izbora Poslovni avto leta v kategoriji službeni, poslovni, managerski in EKO avto. Poglejte jih skozi oči cene, stroškov, tehnike in varnosti, pri tem pa upoštevajte, kako velik del življenja preživimo za volanom avtomobila in kako pomembno je, kakšno je to okolje.
Gledano globlje, pa je gonilo razvoja, trendov in hkrati močno vpliva na naša življenja. Brez avtomobilov si življenja še vedno ne znamo predstavljati. Javni prevozi pač ne morejo zadovoljiti potreb, kaj šele želja po prosti mobilnosti in svobodi, ki jih zagotavlja avtomobil.
Gospodarsko dogajanje v zadnjih nekaj letih, tako v Evropi kot Sloveniji, je prineslo nekaj pozitivnih gibanj. Avtomobilski proizvajalci so še bolj kot v preteklosti prilagojeni novim tržnim razmeram, ki zahtevajo racionalnost in okoljsko prijaznost, ob tem pa nikakor ne zanemarjajo čustvenega naboja, smernic in želja vse zahtevnejših kupcev.
Zdi se, da je avtomobilska industrija dobro pripravljena na nove izzive, sproti se prilagaja cenovnim gibanjem, sledi okoljskim zahtevam, ki so v Evropi še bolj neizprosne kot v drugih delih sveta, od vsega tega pa ima največ kupec. Res je sicer, da skromne porabe goriva in izpusti ogljikovega dioksida, ki jih proizvajalci obljubljajo na obcestnih oglasih, v praksi ne držijo. To bo urejal oziroma na realnejša tla spravil nov cikel za meritev porabe WLTP. Njegovi učinki se že kažejo v višjih vrednostih prilagojenega cikla NEDC. A tudi povprečna realna poraba goriva je v zadnjih nekaj letih upadla, kar prinaša nižje stroške goriva in višjo vrednost rabljenih vozil po nekaj letih, kar prav tako prinaša prihranke.
Pri elektriki pa se zdi, da ta hip velja nekakšen status quo. Evropa na tem področju ni med prvimi, zaostaja za ZDA, tudi za Kitajsko. Napovedi so velike, vlaganja prav tako. Prepričanje, da je elektrodoba resnično pred vrati, pa se še ni prijelo niti med kupci niti med proizvajalci, ki se v reševanju okoljskih in lastnih bilanc vse bolj oklepajo »dobrega starega dizla«.
Kupci pa še vedno posegajo po klasiki, kjer imajo več izbire kot kadarkoli doslej. Danes v cenovnem razredu okoli 15 tisoč evrov ne izbirate le med osnovnimi modeli. Za ta denar dobite dobro opremljene avtomobile različnih oblik in velikosti. Od malčka s pogonom na zadnja kolesa do karavana, limuzine, potniškega dostavnika, športnega terenca tudi s štirikolesnim pogonom in povsem električnega avtomobila, sicer z mesečnim doplačilom za baterijo, ali pa razkošen rabljen avto, opremljen z garancijo, ki odžene vsaj del skrbi pred nakupom mačka v žaklju.
To je seveda dobro za kupce, ki imajo večjo izbiro, zaradi delovanja konkurence kupujejo ceneje in imajo ob tem na trgu tudi številne možnosti financiranja. Vse skupaj je odsev zrelega trga, ki prinaša priložnosti inovativnim in drznim. Ta gibanja smo upoštevali tudi pri ocenjevanju avtomobilov v letošnjem že 13. izboru Poslovni avto leta v organizaciji Časnika Finance. Upoštevali smo jih pri njihovem razvrščanju v kategorije, še bolj smo bili pozorni na cene in stroške, pri sestavi avtomobilov smo varčevali z manj potrebno opremo ter po drugi strani več poudarka namenili varnostni opremi in izpustom ogljikovega dioksida na kilometer.
Vse manjši izpusti avtomobilov ob tem niso le moralna smer, zaradi davkov, vezanih na izpuste, so ti avtomobili tudi ugodnejši za nakup, vzdrževanje in pri stroških lastništva, saj bo upad njihove vrednosti manjši kot pri požrešnih. Hkrati nismo zanemarili čustev, njihov pomen raste s ceno in kategorijo avtomobila.
Kdor plača več, mora dobiti več, pa ne le v opremi, motorju in prostoru, tudi v razvajanju, ki ga danes omogoča avtomobilska tehnika. Vse to imejte v mislih tudi vi, dragi bralci, ko boste glasovali za letošnje finaliste.
