Managerska kategorija avtomobilov, sicer v okvirih bolj ali manj uniformiranih limuzin in redkih luksuznih terencev, opozarja na avtomobile, ki na trg prvi prinašajo vse tehnične novosti. To jim omogoča dovolj visoka cena, zato so manjše ovire pri stroških razvoja in izdelave, predvsem pa prevladujoč položaj znotraj vsake avtomobilske znamke. Naloga pa je po svoje tudi malo nehvaležna, saj se pri novih rešitvah pogosto lomijo kopja, ko gre za izvedbo, delovanje in tudi širše sprejetje med kupci. Poteza Audija, ki je v A8 povsem digitaliziral potniško kabino, brez dvoma ni povsem brez tveganja, podobno kot je pred leti tvegal Lexus z ukinitvijo dizelskih motorjev in vse stavil na hibride.
Letošnji kandidati dokazujejo vsaj dvoje, da so dizelski motorji še kako živi, saj ponujajo najbolj učinkovito kombinacijo porabe, zmogljivosti, tudi uglajenosti in zato primernosti za pogon najimenitnejših. Dokazujejo pa tudi, da se proizvajalci z novimi rešitvami pri bencinskih motorjih, denimo 48-voltnim električnim omrežjem ali pa delno ali temeljitejšo hibridizacijo (priključni hibridi), vse bolj približujejo temu idealu in ponujajo vse boljše razmerje zgoraj naštetih lastnosti. V tej smeri gre tudi nadaljnje krčenje prostornin, a ne brezglavo. V velikanih najbrž še nekaj časa ne boste vozili trivaljnih strojev, tudi štirivaljniki so redki, a vse manj.
Na drugih področjih pa je pomembno to, da rešitve ugajajo, pritegnejo in služijo najvišjemu cilju – zadovoljstvu voznika ali zadaj voženega. Poti do tega cilja pa so seveda različne.
