V času excellovih tabel avtomobile pogosto gledamo skozi prizmo prihrankov, razmerja med ceno in dobljenim – in prav je tako. S tega vidika je denimo nova toyota prius plug-in hybrid zanimiva, a nikakor ne ultimativna rešitev za podjetja in posameznike, ki si ogledujejo varčen avto nižjega srednjega razreda in ob tem pogledujejo še razred višje – v D-razred.
Upoštevaje subvencijo Eko sklada (4.500 evrov) toyota prius plug-in hybrid namreč za 29.500 evrov ponuja prostoren, udoben, zelo prijeten in tih štirisedežnik z realno porabo le dobre tri litre. Ob rednem polnjenju pa se boste med tednom z njo vozili le za nekaj evrov elektrike brez centa porabljenega za bencin. Sliši se privlačno, a številke ne zmorejo dovolj dobro opisati prednosti in tudi nekaterih slabosti priključnega priusa.
Strog izračun namreč ne zajema vsega, kar avtomobili ponujajo in kar od njih večina pričakuje. Tako je tudi prav, saj v avtomobilu preživimo velik del življenja, zato se moramo v njem tudi dobro počutiti. To še zlasti velja za priključne hibride, ki poleg okoljske sprejemljivosti ponujajo še posebno izkušnjo v vožnji.
Pri priključnem priusu je ta namreč v primerjavi denimo z dizelskimi in bencinskimi avtomobili res posebna. Ne nujno za vsakega boljša, a drugačna in prijetna. Poglejmo, kaj ponuja Toyotin predstavnik. Osnova za priusa plug-in hibrid je klasični prius z 1,8-litrskim motorjem, ki teče po varčnejšem atkinsonovem ciklu. To pomeni 70 kilovatov moči in še 60 električnih kilovatov, sklop pa skupaj dosega 90 kilovatov oziroma 122 konjskih moči.
Glavna razlika oziroma dodana vrednost, ki jo prinaša priključna različica, pa je baterija z zmogljivostjo 8,8 kilovatne ure, ki omogoča v teoriji 50, v resnici pa med 35 in 40 brezemisijskih in neslišnih kilometrov. Baterijo je mogoče prek običajne vtičnice napolniti v dobrih dveh do treh urah. Preudarna vožnja pa bo večini omogočila, da se med tednom brez centa stroška za gorivo vozite v službo in nazaj.
Ob tem 60 kilovatov, kljub precejšnji priusovi masi 1,6 tone, zagotavlja dovolj odločne pospeške, da s priusom plug-in hybrid brez težav sledite toku prometa, odzivnost električnih strojev pa je ob tem takojšnja in boljša kot pri klasičnih.
Pri elektriki pa ne gre le za okoljsko prijaznost in res tiho vožnjo (prius ima tudi dobro izolirano podvozje in druge sklope), ampak za zanimivo izkušnjo, ki utegne zasvojiti in zaradi omejenega dosega tudi sama od sebe voznika sili k preudarni in počasnejši vožnji znotraj cestnih omejitev.
Drug način vožnje je hibriden, pri katerem sodelujeta oba pogona, električen in bencinski. V takšnem načinu smo lani prevozili 500-kilometrsko pot na Kvarner in nazaj. Nekaj pazljivosti, a nikakor ne polžje počasna vožnja, je omogočila sprotno polnjenje baterije ob zaviranju in popuščanju plina.
Baterije so se vsakič sproti napolnile do stopnje, da so vsaj nekaj sto metrov samostojno poganjale prednja kolesa. Bilanca na koncu potovanja, resnično brez posebnega prilagajanja vozniškega sloga, je bila kar izjemnih 3,2 litra porabe bencina na sto kilometrov, in to brez vmesnega polnjenja baterije, ker pač to ni bilo mogoče.
Dober rezultat, ki je poleg res nizkih stroškov in velikega dosega sklopa – 45-litrsko posodo za gorivo smo izpraznili šele po 14 dnevih in skoraj 1.500 kilometrih – poskrbel za zgoraj opisane užitke za volanom tako tihega avtomobila. Prius plug-in hybrid z uglajenostjo namreč razvaja tudi med delovanjem bencinskega stroja, do zvočno nadležnega vrtenja prihaja le pri polno pohojenem plinu, pa še to je manj nadležno kot pri prejšnji generaciji.
Nekaj je tudi slabosti. Že omenjena dodatna masa zaradi večje baterije in tudi manjši prtljažnik, ki je v osnovi skromnejši za 141 litrov (360 litrov), ob podrti zadnji klopi pa kar 429 litrov (1.204 litre). Prtljažnik ima obenem visoko dno, kar 16 centimetrov višje kot pri običajnem priusu, zato boste vanj težko stlačili večje predmete.
Zagato pa nekoliko olajšajo peta zadnja vrata, ki se odpirajo s steklom vred. Obremenitev prtljažnika dodatno omejuje res skromna nosilnost le od 305 do 325 kilogramov (odvisno od opreme), kar je res skromna vrednost, ki jo bodo v celoti izkoristili že štirje odrasli potniki.
Drugo slabost, sicer manj opazno, prinaša zadnja klop. Ta je sicer prostorna in zračna, a primerna le za dva potnika. Na sredini je namreč fiksna plastična sredinska konzola, ki je lahko uporabna za shranjevanje drobnarij ali pa kot naslon za roke. Kot sedež pa je popolnoma neuporabna.
Le 15-palčna kolesa (klasični prius ima od 15- do 17-palčna) ter odlična aerodinamika s količnikom 0,25 priusa plug-in hybrid so v službi energijske učinkovitosti. Ena od slabosti, ki jo prinašajo spremembe v tej smeri, pa je zelo majhna 12,3 centimetrska oddaljenost karoserije od tal, zaradi katere boste s spodnjim delom avtomobila podrsali po pločniku ali vzpetini na poti v kletno garažo. K tej zagati ali vsaj zahtevani večji previdnosti pripomorejo tudi daljši previsi priusa plug-in hybrid, ki je zaradi daljših odbijačev za deset centimetrov daljši od klasičnega priusa (dolg je 4,64 metra).
Povečava pa je med drugim prinesla tudi nekaj estetskih prednosti. Priključni prius je spredaj očitno drugačen od klasičnega, kar je vidno po motornem pokrovu, odbijaču, maski ter po štirih LED-lučeh na vsaki strani. V LED-tehnologiji so tudi smerniki in meglenke. Glavni žarometi so matrični, kar pomeni, da temnijo vsako diodo posebej, ko zaznajo nasproti vozeče vozilo.
Foto: Miloš Milač
