Angleške šole vožnje so s tem ponedeljkom uvedle nekatere nove ukrepe. Praktični preizkus vožnje so podaljšale z dobrih deset na 20 minut, med vožnjo pa bodo morali kandidati slediti navodilom navigacijskega sistema (to bo doletelo štiri od petih kandidatov).
Inštruktor bo v navigacijski sistem vpisal cilj, kandidat pa bo sledil njegovim navodilom. Uporaba lastne navigacije na mobilnih telefonih bo med preizkusom prepovedana, čeprav večina voznikov danes uporablja prav ta sistem. Eden od petih kandidatov bo moral še vedno slediti cestnim oznakam.
AMZS inštruktor varne vožnje Brane Legan pa je prepričan, da uporaba navigacijskega sistema med vožnjo sicer zelo vpliva na varnost v prometu, pri čemer pa je treba razlikovati med načini uporabe.
Navigacija je sicer koristna …
»Vozniku, ki zna navigacijski sistem uporabljati, ki razume njegovo vlogo in namen, mu ta sistem, s tem, ko ga vodi do nastavljenega cilja, pomaga pri vožnji. Tak voznik se lahko med vožnjo, ob sprotnem preverjanju položaja na poti, predvsem pa z glasovnim vodenjem, zlahka posveča drugim prometnim situacijam, saj se mu ni treba ukvarjati z iskanjem informacij neposredno v okolici, v katero prihaja, koliko je še do kraja, kdaj in kje mora zaviti ali spremeniti smer. Učinkovite so predvsem navigacije, ki voznika sproti obveščajo še o posebnostih na poti, kar mu omogoča, da se nanje pravočasno odzove,« pravi Legan in dodaja, da je lahko prednost navigacijskih podatkov v njihovem primernem podajanju.
… če so podatki pravilni
»Če so te usmerjene in dostopne še v sistemu HUD (Head Up Display), je to še dodatna velika prednost, saj vozniku pogleda ni treba usmerjati od smeri vožnje. Za voznika, ki takšne vožnje ni vajen, ki poskuša upravljati sistem med vožnjo, pa je to zelo nevarno. Pravilo je, da je treba upravljanje sistema začeti oziroma ga nastaviti pred vožnjo, na kar voznika vsak sistem tudi opozori. Slabe plati navigacijskih sistemov so torej predvsem nepravilna uporaba, nevajenost uporabnika na način delovanja ter zastarelost podatkov.«
Katere spremembe pa bi lahko uvedle slovenske šole vožnje?
Manuel Pungertnik bi v šoli vožnje uvedel digitalno spremljanje kandidatov, vendar predvsem zaradi analize napak oziroma večje učinkovitosti poučevanja.
»Menim, da veliko aktivne varnosti pripomore k pasivnosti voznika, zato sem skeptičen tudi glede navigacije, saj se voznik mnogokrat zanaša le na navodila, ki mu jih daje navigacija, in je premalo pozoren na drugo dogajanje v prometu. Prepričan sem, da je navigacijski sistem le pripomoček in bi moral biti tako tudi predstavljen. Kandidate za voznike moramo torej že v šoli vožnje opozoriti, da navigacijskim sistemom ne smemo slepo zaupati, temveč jih je treba uporabljati smiselno, v kombinaciji s prometno signalizacijo in opazovanjem okolice, ter na način, ki ne moti voznikove osredotočenosti na vožnjo.«
Kaj so še sprejeli Angleži?
Kandidati bodo morali opraviti preizkus bočnega parkiranja ob strani ceste, čelno parkiranje ali ustavitev ob robu ceste in vzvratno vožnjo dve dolžini avtomobila ter nadaljevanje vožnje. Inštruktorji bodo kandidatom med vožnjo postavili dve praktični vprašanji, povezani z varnostjo med vožnjo.
Kaj je razlog za spremembe v angleškem učnem sistemu?
Angleške šole vožnje so spremembe uvedle na podlagi statističnih podatkov. Ti pravijo, da se večina nesreč s smrtnim izidom zgodi na hitrih cestah, zato bodo kandidate preverjali tudi na tej vrsti cest. Navigacijsko napravo uporablja 52 odstotkov angleških voznikov, odstotek pa vsako leto raste. Zato bodo inštruktorji kandidate naučili uporabe navigacijskih sistemov.
Poleg tega pa so izvedli še raziskavo med 4.300 vozniki in 860 inštruktorji vožnje. Izsledki so pokazali, da se je 88,2 odstotka vprašanih strinjalo s povečano dolžino praktičnega preizkusa vožnje, 70,8odstotka jih je potrdilo smiselnost uporabe navigacijskega sistema med vožnjo, prek 78 odstotkov pa se je strinjalo s spremembo preizkusa parkiranja in vprašanji o varnosti med vožnjo.