Škoda kodiaq ima v rokavu kar nekaj močnih adutov, tako da počasi in vztrajno spreminja značaj tovarne, ki naj bi ponujala predvsem »veliko avtomobila za malo denarja«. Testni kodiaq je stal prek 50 tisoč evrov.
»Ni ga še.« Tri besede mi je nekaj spomladanskih mesecev namenjal »moj« prodajalec zelenjave. To je bila enigma, ki sva jo zarotniško razumela, namenjena pa je bila kodiaqu, Škodinemu velikemu športnemu terencu. Nanj je bilo treba čakati precej dolgo, morda nespodobno dolgo. Ampak v tem čakanju ni bilo zaznati nobene drame ali očitne nejevolje. Kot bi čakal na otroka, ki zamuja, a bo prišel ves zdrav in lep. In nekaj dni pred koledarskim poletjem se je zgodba končala z dvema besedama: »Je že!«
Uspeh, zapisan v genih
Kodiaq je imel že v rojstnem listu zapisano, da bo šel dobro v promet. V Mladi Boleslav so bili neverjetno samozavestni in preroško točni: avto, ki je dobil ime po orjaškem aljaškem medvedu (le da ima ta na koncu čisto običajen k), postavlja kupce v dolge vrste. Pa ne le na slovenskem, temveč tudi na številnih drugih trgih. In ko so ga zgodaj spomladi predstavljali v naših krajih, je bilo jasno in glasno rečeno, da bo treba nanj čakati dolgo, skoraj presunljivo dolgo.
Zdi se kot znanstvena fantastika rumene vrste, kajti čakanje na kakšnega super dragega bolida ali prestižneža patricijskega pedigreja je (še vedno) sprejemljivo, vrsta za škodo pa nekaj povsem drugega. Kodiaq je po tej strani fenomen, vreden resnejšega premisleka. Sicer pa – ali ni prav tako ali celo bolj fenomenalno, da nekaj sto tisoč (!) navdušencev nad izjemno obotavljivo rojevajočo se teslo3 že več kot leto dni stoji v strumno poravnani vrsti in se nič ne razburja nad dejstvom, da s predujmi financirajo vizionarske načrte Elona Muska?!
Pomična sedežna klop v drugi vrsti
V oblikovnem pogledu je avto delo »domačega« Jozefa Kabana (medtem je že zamenjal službeni naslov), ki je navdih pri njegovem risanju menda iskal tudi v podobi nekdaj tako slovitega češkega porcelana. Ampak kakšne dizajnerske izjemnosti ali celo predrznosti kodiaq le ne ponuja in tega tudi ni bilo pričakovati. V bistvu je ujetnik wolfsburške »šole«, ki še vedno daje prednost nekakšni klasični enostavnosti, tako značilni za volkswagne kot tudi škode. Ampak to prepričanje se zadnje čase malenkostno krha, kar morda dokazujeta tako arteon kot T-roc, in utegne se zgoditi, da bodo nekoliko pogumnejši oblikovalski vetrovi začeli pihati tudi v češki Mladi Boleslav, ki pa verjetno nikoli ne bo kakšen piemontski Torino.
Med octavio in superbom
Dimenzijsko je kodiaq, ki se potegne do 469 centimetrov, med manjšo octavio in večjim superbom. Slednjega posnema predvsem pri notranji prostornosti, nedvomno pomembnem adutu tega sedemsedežnega športnega terenca. Zlasti zadaj je dvema zelo udobno, a prostorskega čudeža, tako občudovanja vrednega pri superbu, le ne dosega.
Čeprav športni terenec, se kodiaq dobrodošlo spogleduje s kakšnim enoprostorcem: klop v drugi vrsti, deljivo v razmerju 70: 30, je mogoče pomikati naprej in nazaj za spoštljivih 18 centimetrov. Ni odveč, ker jo je mogoče zložiti oziroma podreti tudi iz prtljažnika, kar ni prav pogosto. Prtljažnik ima zaradi dveh dodatnih sedežev v zadku velik volumenski razpon, in sicer od 270 do 2.065 litrov.
Ko avto postane sedemsedežnik, je liliputanski, ko je vse zloženo, velikanski. In da sta šesti in sedmi sedež zelo mačehovska, je jasno, še bolj to, da se odrasli do njiju komaj splazijo – če sploh. Toda to že zelo dolgo ni kakšna posebnost ali presenetljiva novost. Ampak pri prtljažniku in zlaganju sedežev je kljub vsemu nekaj zadrege. Dno zloženih sedežev je sicer ravno, toda med eno in drugo zloženo vrsto je razmak prevelik, da bi bilo to povsem nepomembno. Kodiaq bi potreboval kakšno trdo prevleko – konkurenca jo pozna – da bi z njo prekril te odprtine. Verjamem, da je za nekatere to malenkost, za druge pač ne, in se čudim, da češka tovarna pri tem ni pokazala več posluha za popolnost. Finost, tudi če smo praktični, nikoli ne more biti odveč.
Dolg seznam doplačljive opreme
Sicer pa se sedi športnoterensko visoko, za manjše morda celo kakšen centimeter previsoko, da bi bilo to povsem enostavno. Z ergonomijo ni nobenih težav, in ker je bil kodiaq tako rekoč naphan z veliko dodatne opreme – o tem in »posledicah« na koncu – je bil tudi imeniten: kombinacija alkantare in usnja na sedežih, ogrevan volan, najboljši radijski sprejemnik, prav tako najbolj učinkovita klimatska naprava, veliko asistenčnih sistemov (hvalim predvsem zelo intuitivno delovanje sistema preklapljanja med dolgimi in kratkimi lučmi), aktivni tempomat z delovanjem do 210 kilometrov na uro, neodvisno ogrevanje vozila (tako imenovani webasto), 19-palčna platišča po imenu triglav (!) in še in še.
Ve se, kako je s tem – oprema naredi avtomobil privlačnejši oziroma zakrije kakšno pomanjkljivost in tudi pri tej škodi je tako. Pa kodiaq ni bil vrhunski zgolj v smislu opreme, temveč tudi pri mehaniki oziroma pogonu ter motorju. Znani 2,0-litrski turbodizel je ponujal živahnih 140 kilovatov, pri čemer je le prav vedeti, da je avta veliko tudi na tehtnici, in sicer 1.796 kilogramov, kjer svoje nedvomno doda tudi pogon 4 x 4. Ker je mogoče izbirati med šestimi voznimi programi (eco, comfort, normal, sport, individual in snow), se značaj avta vendarle nekoliko spreminja. Kdor se večinoma vozi v eco ali comfortu, ne bo zaznal kakšnega izrazitega pokimavanja ali zibanja, medtem ko sport vendarle ponuja nekaj več odločnosti.
S porabo, ki je v povprečju tam okoli osem litrov, kakšen deci gor dali dol, je treba biti zadovoljen. Malenkostno razočara samodejni DSG, kajti pri želji po eksplozivnosti in hitri odzivnosti je kljub odločnemu pritisku na pedal za plin nekoliko preveč obotavljiv.
Cena gre v nebo
Zdaj pa o ceni oziroma cenah, gotovo pomembni sestavini Škodinega tržnega stampeda. V testni izvedbi je stal kodiaq nič manj kot 50.346 evrov! Veliko, a je bilo že razloženo, zakaj, kajti zajeten seznam dodatne oziroma doplačljive opreme je potisnil ceno zelo visoko, vsaj za to škodo in Škodo. Toda brez teh dodatkov, se pravi z enakim motorjem in opremo style, štirikolesnim pogonom in DSG, je češki športni terenec naprodaj za veliko bolj znosnih 35.352 evrov. Na začetek censke lestvice pa je postavljena izvedenka 1,4 TSI active, ki stane zelo konkurenčnih 21.524 evrov! Je kodiaq vreden dolgega čakanja? Za dobrih 21 tisoč evrov je stanje v vrsti tako sladko, da zlahka počakaš na tisti »je že«.