Japonski Lexus pod okriljem Toyote že od nekdaj meri predvsem na tiste kupce, ki ne iščejo "nemške klasike", temveč nekaj drugačnega - tako oblikovno kakor tudi pri pogonu.
S prenovo kombilimuzine CT (zgoraj, desno), s katerim je Lexus leta 2011 vstopil na trg kompaktnih prestižnih avtov, in malo mlajšega srednje velikega športnega terenca NX (levo) želijo pridobiti še nekaj kupcev na svojo stran, pri prepričevanju pa naj bi jim ob prefinjeni pomladitvi, bogatejši opremi, drobnih tehničnih posegih in že znanem hibridnem pogonu pomagala še ugodna cena.
Ker ljudje avtomobile kupujemo tudi z očmi, so se pri Lexusu odločili za rahlo prevetritev modelov CT in NX. Na prvi pogled so razlike težje opazne, vendar se vseeno vidi, da gre za prenovo. Oba modela sta dobila novi maski, s katero so oblikovalci še bolj poudarili obliko nasproti si obrnjenih trapezov, spremenili pa so tudi luči in odbijače ter nekoliko zgladili zadek. Vse to naj bi pripomoglo k večji opaznosti na cesti.
CT je tako dobil enojni sklop svetlečih diod in kovinsko obrobo meglenk, NX pa dvojni sklop diod, pri CT pa zdaj svetijo LED luči s svetlobnim podpisom v obliki črke L. Predvsem CT deluje bolj športno, saj je po vzoru preteklega paketa F sport dobil športne odbijače, bolj agresiven pa je tudi zadek.
Spodnji del odbijača je odet v črno in srebrno barvo, ob tem so na voljo še nove barve zunanjosti in nova platišča v velikosti od 15 do 17 palcev. Lexus CT s paketom F sport je poslej drugačen, nadeli so mu drugačno masko, spremenjeno obrobo meglenk, več črnih dodatkov ter posebno barvo notranjosti.
Lexusovi oblikovalci so ob osveženi maski in že od prej značilnih zašiljenih LED-luči modelu NX dodali nov sprednji odbijač, ki se lepše zlije s pokrovom motorja, obenem pa je odslej na voljo veliko temnih dodatkov iz kroma.
Nov odbijač je tudi zadaj, ki je malenkost širši, avtomobil pa zato deluje bolj športno, rahlo spremenjena je tudi grafika zadnjih luči, dodali so še par novih 18-palčnih platišč ter drugačen usmerjevalnik zraka zadaj.
Brez posegov v kabini seveda ni šlo, tako sta oba modela dobila večji 10,3-palčni večfunkcijski zaslon, pri modelu NX pa so bolj enostavne kontrole zračnega sistema, okrogla je analogna ura.
Pri obeh modelih za upravljanje sistema in sprehod med meniji skrbi drsna ploščica, pri čemer zapestje udobno počiva na naslonu. Pri obeh grafika sicer ni tako napredna, kot smo vajeni pri nemških premijskih modelih, so pa na bolje spremenili grafično podobo navigacijskih kart.
Pohvalno je, da je NX dobil večji brezstični polnilnik za pametne telefone, pred voznikom je po novem še integriran projekcijski prikazovalnik, prtljažna vrata pa se lahko odprejo z brco pod odbijačem. Ne glede na to, v kateri model sedemo, je izdelava na zelo visoki ravni, uporabljeni materiali pa vrhunski.
Pri Lexusu niso pozabili na varnost. Oba modela imata v standardni opremi posodobljen paket varnostnih asistenčnih sistemov (lexus safety system+), ki med drugim združuje samodejno zaviranje v sili z zaznavanjem tako vozil kot pešcev, prepoznavanje prometnih znakov ter opozarjanje ob nenamerni menjavi voznega pasu. V paketu sta tudi radarski tempomat in samodejni preklop med zasenčenimi in dolgimi žarometi, ki v praksi deluje odlično, pri obeh pa je bil storjen tudi napredek pri zmanjšanju hrupa in vibracij v kabini.
Oba Lexusa s prenovo na več področjih že nekoliko prepričata neodločne, dodatne koščke pa na tehtnico položi hibridni pogon. Japonci so na tem področju trmasti in vztrajni, pri CT je hibridni pogonski sklop tako celo edina možnost. Za neslišno premikanje v mestu, ugodno porabo sicer ter pomoč pri pospeševanju tako skrbi kombinacija klasičnega 1,8-litrskega bencinskega štirivaljnika in električnega motorja s skupno močjo 100 kW oziroma 136 konjev, kar bo za zahtevne kupce premalo.
Kombinacija v CT namreč ne poka od moči, z mesta do 100 km/h pospeši v 10,3 sekunde ter doseže 180 km/h, a zato bolj razveseli z natančnim in športno odebeljenim volanom ter s tišjim delovanjem kot prej. Pri pospeševanju se brezstopenjski samodejni menjalnik skoraj ne oglaša, dodelali so tudi podvozje in vzmetenje, ki sta veliko bolj dovršena in zmogljiva.
Med aduti Lexusa CT je tudi ugodna poraba, saj lahko elektromotor osrednjo pogonsko vlogo prevzame na razdalji do treh kilometrov, v praksi pa je z njegovo pomočjo moč opraviti tudi tretjino poti ter na sto kilometrov porabiti manj kot pet litrov bencina.
Pri NX je pogon lahko tudi zgolj bencinski, takrat za premikanje skrbita dvolitrski turbobencinec s 175 kW moči (238 KM) in šeststopenjski samodejni menjalnik, vendar je njegova prodaja v primerjavi s hibridnim modelom zanemarljiva. Tudi slovenski »bestseller« tako poganjajo 2,5-litrski bencinski motor s 114 kW (155 KM), elektromotor s 105 kW in CVT brezstopenjski menjalnik. Skupna moč je 145 kilovatov (197 KM), zmogljivosti pa so primerljive z nekaj šibkejšimi nemškimi tekmeci z dizelskimi motorji.
NX ima lahko kot doslej dvokolesni pogon, če pa je na zadnji osi dodan še en električni motor z močjo 50 kW pa je pogon štirikolesni. Vtisi iz prakse pravijo, da je pogon NX v večini režimov vožnje precej tih, v mestu dva do tri kilometre celo neslišen, saj ga ob nežni nogi poganja le elektrika. Ob dodajanju plina je živahen in dovolj zmogljiv, do stotice pospeši v 9,2 sekunde, končna hitrost pa doseže 180 km/h.
Nekateri bodo v tihem Japoncu pogrešali izrazitejši navor dizelskih motorjev, ne pa tudi njihovega ropota. Menjalnik je le samodejni brezstopenjski, kar ni napaka, saj si kupci tudi v nemških tekmecih naročajo avtomatiko. Menjalnik je tudi prijeten in ubogljiv, z boljšo zvočno izolacijo pa so krepko utišali prej moteče visoke vrtljaje motorja ob vsakokratnem polnem plinu.
Oba Lexusa na cesti nista dirkača, a sta ob varčnem pogonu vseeno precej vpadljiva, za razliko od bolj množične nemške konkurence pa ponujata ekskluzivnost in posebnost. Kogar vsebinska prenova modelov CT in NX še ne prepriča, ga bo v salone dokončno potisnil seznam serijske opreme in pogled na cenik.
Lexus je že v osnovi bogato založen, saj ponuja ogrevane in električno pomične sedeže, usnje, parkirne senzorje in kamero, brezstični vstop in zagon ter celovit nabor sistemov za pomoč vozniku. V povprečju je cena še vedno manjša od vstopnih različic konkurentov, primerjava s podobno opremljenimi tekmeci pa je še izrazitejša.
Cene za Lexus CT se začenjajo pri 26.500 evrih, za športno-terenski NX pri 45.500 evrih, vendar pa slovenski zastopnik pri obeh uvodoma ponuja popust oziroma subvencijo. Izhodišče je tako pri 23.900 oziroma 39.800 evrov, prihodnje leto pa naj bi prodali 20 prestižnih kombilimuzin CT in 50 športnih terencev NX.
