Nekaj dni pred odhodom na predstavitev rolls-roycea phantoma, najdražje limuzine te znamke, ki je po 14 letih doživel korenito prenovo, sem razmišljal, kaj snovalci sploh smejo spremeniti pri avtomobilu z 92-letno zgodovino in z izjemno tradicionalnimi kupci, ki si z rolls-royceom dejansko kupijo status, luksuzno dobrino, ne le avtomobila in ki dejansko avtomobila ne želijo spreminjati.
»Ohranite takšnega, kot je, le izboljšajte ga,« je večen odgovor kupcev najdražjega rolls-roycea phantoma, ki si ga vsako leto privošči med 700 in 900 milijonarji po svetu – ti imajo po statistikah okoli 30 milijonov evrov na računu, več nepremičnin in po sedem ali osem avtomobilov. Rolls-royce je le češnja na torti.
Zgrešene misli
Seveda so mi misli ušle k največji BMW-jevi sedmici, mercedes-benzu razreda S in novemu audiju A8, tudi k cenejšemu rolls-royceu ghostu, wraithu in dawnu. Iskal sem njihove stične točke s sodobno tehniko, od sistemov avtonomne vožnje, LED- ali celo laserskih žarometov, vsemogočne povezljivosti in podobno.
A sem s takšnim razmišljanjem popolnoma zgrešil bistvo novega phantoma, kar mi je postalo jasno, ko je ekipa Rolls-Roycea na predstavitvi v razkošnem hotelu Park hotel Vitznau iz začetka 20. stoletja ob švicarskem jezeru Lucern pričarala tisto pravo umirjeno ozračje.
Klepet ob kaminu, galantno osebje in umirjenost, ki je dala vedeti, da se je čas ustavil. Nobenega hitenja, nervoze in brez velikih besed. Okolje milijonarja, ki mu je v življenju uspelo ustvariti prostor zase, prostor, v katerem ni omejitev, nikakršnih, sploh pa ne finančnih.
Preteklost na vsakem koraku
Direktor oblikovanja Rolls-Roycea Giles Taylor se je na kratki predstavitvi vrnil v preteklost, sprehodil se je od prvega phantoma iz leta 1925 in pokazal preobrazbo do sedme generacije, ki je bila glede na pretečeni čas razmeroma skromna. Pri phantomu VIII, povsem novem modelu z vrha ponudbe, so razlike na prvi pogled neopazne.
Po podrobni predstavitvi pa kažejo na nežno evolucijo markantnega prednjega dela s prstanom laserskih žarometov, ki na tradicionalnem kosu aluminija delujejo kot iz prihodnosti, in na glajenje že znanih potez phantoma – rahlo padajoča stranska linija, orjaški stranski stebrički, rahlo dvignjen motorni pokrov in masiven zadek, ki se kupejevsko spušča proti tlom. Phantom deluje velik, čeprav je Giles mogočnost želel omiliti z nekaj potezami. Mogotca z dvema metroma širine in prek šestimi metri dolžine je težko prikriti.
»Stene karoserije smo napolnili z izolacijsko peno, zato smo dosegli odlično zvočno zatesnitev, ki je še deset odstotkov boljša kot pri prejšnjem phantomu, ta pa je bil v času svojega življenja najtišji avto na svetu. S peno smo napolnili tudi pnevmatike med tekalno in notranjo plastjo, izdelane so bile posebej za phantoma,« mi pojasni eden od snovalcev štirikolesne skulpture.
Na zavite ceste ravno ne vabi
Šele ko se presedem za volan, ki je tanek in velik, a vseeno debelejši od tistega v prejšnjem modelu, in pretaknem obvolansko ročico osemstopenjskega samodejnega menjalnika, iz phantoma spravim nekaj življenja. Mogočni V12 s prostornino 6,75 litra in 420 kilovati veliko maso premakne s takšno lahkoto, da komaj dojameš. Le dobrih pet sekund potrebuje do stotice, ob tem pa se, verjeli ali ne, celo oglasi z zamolklim zvokom nekje v daljavi motornega prostora, na luknjasti cesti pa daje vedeti, da se vozite po cestah, ne da lebdite na leteči preprogi.
Inženirji govorijo tudi o izboljšani dinamiki. Priznam, da po zavitih gorskih cestah osrednje Švice nisem imel težav z velikostjo in maso phantoma. Avto natančno sledi ukazom, motor poskrbi tudi za nekaj silovitosti, čeprav mu priganjanje nikakor ne pristaja. Da bi voznika ravno vabil med zavoje, pa ne morem trditi.
Na poti nazaj do hotela preizkusim še asistenčne sisteme. Phantom ima radarski tempomat, ne zna pa voziti znotraj cestnih črt. »Našim kupcem ponujamo tehnologijo, ki deluje stoodstotno in v vseh pogojih, ti sistemi pa tega še ne omogočajo,« je odgovor Rolls-Royceovega inženirja.
Tisočak za steklenico, pol milijona za avto
Dan zaključim v vinski kleti hotela Park hotel Vitznau. Vodi jo zgovorni francoski sommelier Alexandre Hristov, med 35 tisoč steklenicami v kleti, vredni 25 milijonov evrov, pa je tudi nekaj steklenic slovenske rebule. Po okušanju nekaj vin mi v ustih ostane sladkast okus madeire in pojasnilo Hristova.
»Naši gosti za steklenico odštejejo po 500, 600 tudi tisoč evrov in več, ne da bi trenili z očesom. Pred kratkim smo prodali steklenico za 20 tisočakov,« pojasni poznavalec, ki s temi besedami nazorno opiše življenje milijonarjev, ki ga bogatijo tudi ekskluzivni izdelki, kakršen je rolls-royce phantom.
Foto: Miloš Milač in Rolls Royce
