Nakupovalne navade voznikov so se v zadnjih letih spremenile, danes so v naskoku predvsem športni terenci oziroma križanci, ki izpodrivajo še pred časom zelo priljubljene enoprostorce, v zelje pa hodijo tudi karavanom.
Mali, srednji in veliki športni terenci ter križanci so zasvojili tudi Slovence. Pogled na naše ceste in v garaže namreč pokaže, da je tam vse manj novejših klasičnih kombilimuzin, limuzin, karavanov in enoprostorcev, konkretno pa se je povečalo število športnih terencev in križancev v različnih velikostnih kategorijah – danes ima tako vsak peti novi avto pri nas nekaj športnih genov in terenskega priokusa.
Čare mestnih terencev so spoznavali tudi poslovni vozniki
Čeprav vsi nimajo pogona na štiri kolesa, mnogi nimajo niti omembe vrednih terenskih zmogljivosti, so vseeno zelo priljubljeni pri voznikih. V praksi jih velika večina robustni zasnovi navkljub le ne zapelje na kaj bolj zahtevnega od lepo urejenega makadama ali slabo vzdrževane dovozne poti do počitniške hiše, plaže ali izhodišča za pohodniški izlet. Kdor si kupi mestnega terenca, ima za to različne razloge. Najpogostejši so ugodno počutje in udobje med vožnjo, za volanom pa dajejo občutek zanesljivosti in varnosti.
Med takšne avtomobile sodi tudi opel crossland X, duhovni naslednik priljubljene, a po obliki enoprostorske merive. Z njim se je na panoramski vožnji po asfaltnih in makadamskih poteh okoli poligona AMZS centra varne vožnje na Vranskem spoznavalo okoli sto voznikov službenih vozil iz 24 slovenskih podjetij. Poleg privlačne oblike in občutka moči ter povečane varnosti so tekmovalci po vožnjah pohvalili še lažje vstopanje na dvignjene sedeže ter pokončnejše sedenje, kar cenijo predvsem starejši, zaradi višjega položaja voznika je boljši tudi razgled naokoli.
Brez tekmovalnega naboja po vožnjah ni šlo
Na vožnji in pozneje pri iskanju odgovorov na 20 vprašanj so se še posebej dobro izkazali vozniki iz občine Luče ter družb Prohit, Meltal IS, Iskratel in Heta Asset Resolution, v zlati sredini pa so med drugim bile ekipe podjetij SRC, Imexa (zgoraj), Sika in Xenon forte (spodaj). Zadnje so za reševanje porabile od 230 do 382 sekund, v povprečju pa so člani napačno obkrožili šest odgovorov.
Povsem brez napak testa ni rešil nihče, a so ekipe ob reševanju pridobile nova znanja – tudi to, da morajo imeti vozila s štirikolesnim pogonom pozimi na vseh kolesih zimske pnevmatike M + S z najmanj tremi milimetri profila ali letne pnevmatike z najmanj tremi milimetri profila in verigami. Verige morajo biti na dveh stalno vklopljenih pogonskih kolesih. Med vprašanji so ugotavljali tudi (spodaj ekipa Sike ob Janezu Maroltu, AMZS inštruktorju varne vožnje), kaj pomeni črka X v imenu crosslanda in kako deluje njegov štirikolesni pogon.
Pomen črke X pri crosslandu
Vprašanji sta, sodeč po rezultatih, zavedli kar nekaj ekip, izmed ponujenih odgovorov pa je dobra polovica tekmovalcev izbrala napačne (spodaj ekipa IBM Slovenija).
Črka X v imenu crosslanda je namreč ime za vse sodobne Ople v razredu športnih terencev ter ne označuje serijskega ali opcijskega štirikolesnega pogona. Ta v crosslandu X tako ni stalen, niti se moč samodejno ne prenaša s prednjih na zadnja kolesa. Na začudenje mnogih – sodeč po njegovi robustni zasnovi, zaščitni plastiki in višjem odmiku od tal – crossland X sploh nima štirikolesnega pogona. Kupci manjših križancev ga v praksi ne potrebujejo, saj cenijo druge vrline, tisti, ki se pogosto spopadajo z zahtevnimi podlagami pod kolesi – strmi neutrjeni klanci, blato in sneg –, pa lahko izberejo mokko X (spodaj v ospredju).
Ker je šlo ob druženju vendarle tudi za tekmovanje, so zaslužene čestitke na koncu prejeli skupni zmagovalci, ekipa občine Luče, tesno za petami pa so jim bili Javni gospodarski zavod Rinka ter ekipe iz podjetij Prohit, Iskratel, Gorenje GSI in Imexa.
