Umetna pamet ne reši pobeglega zadka

»Nevarnosti, ki nas čakajo na cesti, se vozniki pogosto niti ne zavedamo. V kritičnih okoliščinah pa se tudi ne znamo pravilno odzvati,« pravijo inštruktorji varne vožnje AMZS na Vranskem. Zato smo tudi letos v projektu Najboljši poslovni vozniki pred izziv postavili tiste, ki se redno spoprijemajo z nevarnostmi – okoli sto voznikov službenih vozil iz 24 slovenskih podjetij.

Ceste skrivajo številne pasti

Vozila s precej visokimi hitrostmi v strnjeni koloni vozijo drugo za drugim in brez primerne varnostne razdalje skoraj slonijo na odbijačih. Eno izmed njih mora nenadoma zavirati in ... Ker ne gre za prizor iz prihodnosti, ki je morda v znamenju avtonomne vožnje, ampak za vsakdanjo pot v službo ali na poslovni sestanek, se brez dotika, zanašanja zadka in posledično nesreče morda ne bo izšlo. Tudi spolzka ali poledenela cesta skriva pasti, ki jih vnaprej ne predvidijo niti odlična ženska intuicija niti posebej previdna vožnja.

Na cesti oziroma v prometu posamezne prizore doživljamo redkeje, nekatere pa kar pogosto, a če nas povsem presenetijo, se večkrat končajo z zveriženo pločevino ali še slabše. To velja tudi danes, ko so avtomobili precej varnejši kot v preteklosti. Njihova elektronska pamet, predvsem sistema ABS, ESP in tudi drugi, odpušča številne vozniške napake, a ne vedno.

V varnem okolju poligona po dragocene izkušnje

Preizkušanje meja avtomobila in vozniškega znanja omogoča le varno okolje poligona, s to nalogo pa so se pred dnevi spoprijeli tekmovalci iz 24 podjetij. Vsak v svojem oplu so se spopadli z izzivi, kako se znajti, ko ti nepričakovano odnese zadek, na vso moč vijugali med stožci ter lovili vozilo na spolzki cesti, preizkusili so se tudi v parkiranju, se k sreči le za zabavo »prevračali«, med vožnjo v prometu pa preizkušali še oplove varnostne sisteme ter sistem OnStar, ki priskoči na pomoč tudi takrat, ko odpovejo zemljevid, poznavanje terena, intuicija in ubrano timsko delo.

Tekmovalci so na prvi vaji preizkušali svoje spretnosti med stožci in v parkiranju, v drugi pa lovili zadek, ki ga pri hitrosti 35 kilometrov na uro odnese v naključno smer. Namesto obcestne ograje, jarka ali drugega vozila so manj spretni oziroma najbolj presenečeni tukaj podrli zgolj stožce.

Čeprav so mnogi tesnobo ob nenadnem odnašanju zadka izkusili prvič, so večinoma dosegli dobre rezultate, sopotniki pa so jih olajšano trepljali po ramah. Timski duh in zaupanje v voznika so bili na visoki ravni, nihče od sovoznikov ni niti pomislil, da bi vskočil vmes in z morebitnim popravljanjem volana še poslabšal situacijo, redki so bili tudi (napačni) poskusi reševanja iz kočljive situacije z dodajanjem plina.

Na vaji so se še posebej dobro izkazali vozniki iz občine Luče, Javnega gospodarskega zavoda Rinka ter podjetij Gorenje GSI in Iskratel (zgoraj), ki bi jo v praksi ob pomoči elektronske pameti v oplih odnesli zgolj z rahlimi poškodbami pločevine. Nekatere ekipe so na poligonu uprizorile pravi valček, a kljub temu navdušenja nad novimi izkušnjami ni bilo konec. »Še pridemo in naslednjič bo gotovo bolje,« so trdili v en glas.