V katero smer gre razvoj gospodarskih vozil, s katerimi izzivi se spopadajo slovenski prevozniki ter kakšen je trg dostavnih in tovornih vozil, je komentiral direktor področja gospodarskih vozil v Autocommerceu Damjan Cirman.
Katere spremembe poganjajo prodajo dostavnih in tovornih vozil v Sloveniji, katere prodajo vaše znamke?
Ugodna gospodarska klima in nizke obrestne mere vsekakor pozitivno vplivajo na povpraševanje po gospodarskih vozilih. Povečanje povpraševanja na domačem trgu poganja predvsem prodajo lahkih dostavnih vozil, medtem ko ugodna gospodarska klima v državah EU ohranja prodajo težkih tovornih vozil na visokih predkriznih ravneh. Dodatno podporo visokim številkam prvih registracij težkih tovornih vozil dajejo tudi selitve flot nekaterih tujih prevoznikov na slovenski trg, pri čemer prednjačijo predvsem srbska in avstrijska transportna podjetja.
Komentar emulatorjev adblue in porabe adblueja pri motorjih po Euro 6? Ti se kot težava kažejo tudi pri slovenskih prevoznikih.
Pri slovenskih kupcih te težave pri nas nismo zaznali, saj se je z uvedbo standarda Euro 6 pri naših motorjih prve generacije poraba adblueja celo za pol zmanjšala v primerjavi z motorji Euro 5. Poleg tega velika večina slovenskih prevoznikov tako gorivo kot adblue toči na lastnih črpalkah, kjer nabavna cena tega aditiva znaša približno tretjino cene, ki jo zaračunajo črpalke v srednji in zahodni Evropi. Motivacija za uporabo emulatorjev adblue je tako precej večja pri tistih prevoznikih iz vzhodne Evrope, ki imajo svoje flote stacionirane v zahodni Evropi in se vozila zelo redko vračajo na domače parkirišče.
Posel z dostavnimi in tovornimi vozili se izboljšuje, katere izzive pa opažate pri svojih strankah, ko gre za ceno njihovih storitev, stroške cestnin, konkurenco?
V pogovorih s kupci vsekakor zaznavamo, da so kljub ugodnim gospodarskim razmeram izpostavljeni hudi cenovni konkurenci na eni strani in na drugi strani naraščajočim vhodnim stroškom, kjer prednačijo predvsem cestnine in v zadnjih mesecih naraščajoče cene nafte, stroške pa zvišuje tudi pomanjkanje kvalificiranih voznikov. To se že pozna tudi na trgu gospodarskih vozil, kjer pri nekaterih strankah že občutimo večjo previdnost pri odločitvah za povečanje oziroma obnovo voznih parkov.
Omenili ste zanimivo temo, da tujci tovornjake registrirajo v Sloveniji. Kakšne so posledice za prevoznike, kakšne za trg, kakšen je sploh smisel?
Slovenija ima s svojo geografsko lego, solidno infrastrukturo, izvozno usmerjenim gospodarstvom in članstvom v EU odlične predispozicije za razvoj dejavnosti mednarodnega cestnega transporta. To so začeli spoznavati tudi večji prevozniki iz bližnjih držav, ki se doma srečujejo z različnimi težavami, od omejitev dostopa do trga EU (dovolilnice za nečlanice EU) do težav pri zagotavljanju ustreznega kadra (vozniki), ki pestijo vse večje zahodnoevropske trge. Nekatera od teh tujih podjetij, ki v Sloveniji odprejo svoje podružnice in sem preselijo del svoje flote, seveda potem konkurirajo za prevoze blaga iz Slovenije in vanjo, kar povzroča dodaten pritisk na cene prevozov za vse prevoznike. V nekaterih primerih s seboj prinesejo tudi določene slabe prakse in drugačen način poslovanja, ki lahko meče slabo luč na vse slovenske prevoznike v mednarodnem transportu. Tu je vsekakor naloga države, da zagotovi, da vsi sodelujoči na trgu prevozov igrajo po enakih pravilih igre.
Na avtomobilsko panogo pritiskajo tudi okoljski predpisi, afera z dizelskimi motorji in politični boj v Nemčiji. Vihar pa je v celoti obšel dostavni in tovorni program. Zakaj menite, da je tako?
Za gospodarska vozila veljajo nekoliko drugačni predpisi, ki so deloma celo strožji, kot veljajo za osebna vozila. Zaradi velikosti pogonskih agregatov so bili proizvajalci gospodarskih vozil že veliko prej primorani k določenim tehničnim rešitvam, ki šele danes postajajo standard v osebnih vozilih. Dober primer je ravno prej omenjeni dodatek adblue. Daimler se je že davnega leta 2005 odločil, da bo za doseganje emisijskega razreda Euro IV in več v tovornjakih in avtobusih uporabil tehnologijo SCR, katere osnova je vbrizgavanje aditiva adblue. Ta tehnologija šele v zadnjem času postaja standard tudi pri dizelskih motorjih, ki so vgrajeni v osebna vozila.
Drugi razlog je poraba goriva. Strošek goriva je največji variabilni strošek za prevoznika, zato vsak naš kupec zelo natančno tehta med prihranki pri gorivu in naložbo v najnovejšo tehnologijo, ki mu te prihranke omogoča. Poleg tega so tudi države v obliki znižanja cestnin za okoljsko prijaznejša vozila doslej dodatno spodbujale prevoznike, da so se laže odločili za naložbo v dražje do okolja prijaznejše tehnologije. Pri osebnih vozilih je ta racionalnost pri kupcih bolj v ozadju, zato se proizvajalci teže odločijo za uvedbo dragih do okolja prijaznejših tehnologij, preden so v to prisiljeni zaradi okoljskih predpisov.
Kaj je novega v panogi dostavnih in tovornih vozil, kar se tiče tehnike, motorjev, asistenčnih sistemov? Katerih rešitev se prevozniki pri vaši znamki lahko veselijo v prihodnjih nekaj letih?
Pri tehniki tudi v gospodarskih vozilih ne moremo mimo digitalizacije in elektrifikacije. Digitalizacija in povezljivost omogočata dodatne prihranke pri gorivu in večjo produktivnost gospodarskih vozil, hkrati pa poskušata prek asistenčnih sistemov čim bolj povečati varnost in optimizirati njihovo uporabo.
Dober primer sta prediktivni tempomat in telematika, ki sta v tovornih vozilih za mednarodni transport de facto postala že standard. Tu lahko v prihodnosti pričakujemo razvoj v smeri omejeno avtonomne vožnje po avtocesti, ki bo dodatno razbremenila voznika in še povečala varnost prometa, kakor tudi nadaljnji razvoj telematike, ki bo dostop do nekaterih podatkov o vozilu odprl tudi zunanjim uporabnikom in razvijalcem programske opreme za logistiko.
Kaj bo voznikom prinesla rešitev, kaj pa elektrika?
Pri Daimlerju intenzivno vlagamo v drugo generacijo telematske rešitve Fleetboard, ki se z novim letom seli v oblak in bo s platformo NXTLOAD ponujala podatke in storitve tudi za optimizacijo logističnih rešitev, ne samo spremljanje optimalne uporabe vozil. Drugi izraziti trend je elektrifikacija, kjer predvsem na področju transporta v urbanih središčih v prihodnjih letih lahko pričakujemo hiter razvoj tudi pri gospodarskih vozilih.
Pri vozilih za mednarodni transport lahko pričakujemo spremembe pri obliki vozil, saj bodo z zadnjimi popravki tehničnih predpisov proizvajalci lahko ponujali nekoliko daljša vozila z nižjim koeficientom zračnega upora, kar bo omogočilo dodatne prihranke pri gorivu in zmanjšanje količine neželenih izpustov.