Kontroverzna Citroënova limuzina je polna protislovij. Ko jo bolje spoznaš, pa pokaže zelo jasen obraz. Ponudi veliko prostora in odličen dizelski motor za dobrih 13 tisočakov, odpustiti pa ji morate kopico napak, ki jih pri tekmecih iz srednjega cenovnega razreda niste vajeni. Če vam zanje ni mar, je C-elysee nakup desetletja.
Vsake toliko časa se je dobro usesti v nizkocenovni avto. Prvič, da bolj cenimo tehniko, kakovost in udobje srednjecenovnih avtov, da preverimo, ali drži rek malo glasbe, malo denarja, in morda najdemo dober primer, ki ga je ustvarila večna gonja avtomobilskih znamk v premium razred. Ta namreč ustvarja prostor pod njimi, avtomobile za racionalne kupce, s katerimi ni nič zares narobe - pa še poceni so.
Citroenov C-elysee mi je dal misliti precej bolj kot kakšen drug avto. Od C4 picassa, C3 in drugih srednjeuvrščenih klasikov veš, kaj pričakuješ, od C-elysee pač ne.
Pa začnimo pri ceni, ki plastično določa nizkocenovnost. Najprej graja cenikom, ki je pač večna in nemiljiva. Testni C-elysee blueHDI 100 shine s klimo, elektriko, štirimi zračnimi blazinami in seveda ABS ter ESP je stal 15.140 evrov. Z nekaj dodatki, nikakor ne luksuznimi (denimo 16-palčna alu kolesa, kamera in navigacija ter zaslon na dotik), pa 16.900 evrov. Za takšen denar si na slovenskem avtomobilskem trgu izberete precej sodobnejši avto, prav tako z dizelskim motorjem in podrobno opremo. Nima smisla, torej!?
Ne tako hitro. Kratka raziskava trga pove, da je mogoče C-elysee blueHDI 100 shine s podobno opremo dobiti za 13.140 evrov, brez dodatkov pa solidno opremljeni paket shine stane nekaj več kot 12 tisočakov. Če namesto dizelskega stroja izberete bencinarja, cena upade pod 11 tisoč. To pa so že številke, ki v Španiji izdelanemu francozu dajejo dobro vrednost glede na ceno.
Glede na majhne cenovne razlike in predvsem učinkovitost dizelskega stroja se mi zdi blueHDI 100 prava izbira, zato je bila kombinacija motorja in opreme pri testnem avtu kar pravšnja.
Kaj dobite za ta denar? Veliko in malo hkrati, pod črto pa še vedno precej. Lično oblikovano in letos osveženo kompaktno limuzino z dolžino 4,42 metra in velikodušnim medosjem 2,65 metra. C-elysee je tudi zelo lahek, tehta le 1.165 kilogramov. Neuk pisec bi ga lahko pohvalil z lahko gradnjo, pa ni povsem tako. Prihranek gre predvsem na račun opreme in materialov. C-elysee ima res skromno izolacijo motornega prostora in kabine (vpliv izolacije na maso ni skromen, Mazda je novo CX-5 obtežila s kar 45 kilogrami, kar pomeni, da je Citroën vsaj toliko mase privarčeval), prtljažna vrata sploh niso oblečena, ne v plastiko ne v kaj drugega. Prihranke ustvarja tudi varnost, C-elysee je leta 2014 dobil tri zvezdice konzorcija EuroNCAP.
Vstopimo v kabino, kjer vas čakajo razmere izpred desetletja. Preprosti sedeži s skromno bočno oporo, res ozka sredinska konzola z naslonom za roke vred, a po drugi strani prostoren predal v vratih. Armaturni plošči ni kaj resnega očitati, je preprosta in pregledna, tudi cenena. A pri tej ceni kaj več ne morete pričakovati. V testnem avtu je tu celo zaslon na dotik. Skromnost prinaša tudi prostornost, ki je res zgledna in prekaša večino tekmecev C-elysee. Spredaj bosta voznik in sopotnik dobro sedela, vstopanje in izstopanje na sedeže je lahkotno, položaj dober, preglednost pa po zaslugi senzorjev prav tako. Pravo prostorsko razkošje odpirajo zadnja stranska vrata. Zadnja klop ponuja prostor za dolgine, primerljiv s srednjim razredom, kamor denimo sodi citroën C5 ali peugeot 508 za dvakratnik cene C-elysee.
S tem pa še ni konec prostorskega luksuza. Ta se nadaljuje v prtljažniku s kar 506 litri prostornine, kar so znova razmere srednjega razreda. Če podrete še sedeže, v C-elysee spravite res veliko prtljage, niti dolgi predmeti niso ovira. Treba pa je zapisati, da se prtljažnik odpira le s ključem ali gumbom iz kabine, na prtljažnih vratih ga ni. Da podiranje sedežev s sabo nese tudi zadnja varnostna pasova, kar ovira natovarjanje, in da je odprtina prtljažnika skromna – drugače pri limuzinah pač ne gre.
Poleg prostora je najboljši del avtomobila motor. Gre za znani 1,6-litrski turbodizel s 73 kilovati (99 konjskimi močmi) iz najsodobnejše francoske šole. V lahkem francozu deluje zelo živahno, lepo pospešuje iz vseh delovnih območij in ob polnem plinu poskrbi za 10,8-sekundni pospešek do stotice in hitrost 183 kilometrov na uro. Glede na preostale, zgolj atmosferske stroje se dizel zdi najboljša možnost že zaradi prožnosti, še bolj pa navduši poraba. Ta je tovarniško sanjska, le 3,8 litre. A sanjske številke tokrat niso tako daleč od realnosti, saj je testni avto na preizkusu v povprečju porabil le 4,4 litra. Pa nismo vozili le na navor, občasno smo ga tudi pošteno zavrteli.
To je res odličen rezultat sodobnega dizla, ki se tako odlično znajde v nizkocenovni limuzini. Res je sicer, da je kar glasen (stvar izolacije), a ni pretirano moteč oziroma se za ropot oddolži s prožnostjo in skromno žejo. Z motorjem dobro sodeluje tudi petstopenjski ročni menjalnik. Podvozje in volan prav tako ubogljivo sledita zmernemu vozniku. Zahtevnejši pa se bo pritožil nad glasnim prenašanjem udarcev s ceste, pretirano nagibanje in premalo informacij volana v zavojih.
Po podrobnem pregledu Citroënove limuzine menim, da C-elysee ne bo imel težav na trgu. Tisti, ki ga bodo dojeli kot preprost in nizkocenoven avto z veliko prostora za odštet denar, mu bodo odpustili kopico majhnih slabosti in v francozu našli idealnega partnerja. Odgnati jih utegne le visoka cena na ceniku, ki ne odseva prave vrednosti limuzine.
Foto: Miloš Milač
