Peugeot je zanimiva znamka, polna padcev in vzponov ter omahovanj na eni in odločnih potez na drugi strani. Od prihoda Carlosa Tavaresa na vrh skupine Peugeot Citroën pa je bilo pomišljanja konec. Če razred SUV močno raste, moramo meti prave SUV, je sklenil Portugalec in odločno zajadral v ta razred, uspešnemu modelu 2008 pa dodal večja 3008 in 5008. Prav ta serija je bila v preteklosti predmet omahovanj, kompromisov, ki so segali od karavanskega 308 do enoprostorskega 5008, vzporedno pa se je pojavil 3008, hibrid večjega brata, ki se je z SUV zgolj spogledoval. Vmes so si Francozi privoščili še afero z Mitsubishijem, nastala sta 4007 in 4008.
Pri novi generaciji je Peugeot obrnil ploščo, izdelal je pravi kompaktni SUV 3008 in ga sočasno razširil na večji 5008, ki je idejno zelo podoben renaultu espaceu, ki je prevozil enako pot od enoprostorca do SUV, le nekaj prej in razred višje.
Kaj je nastalo, smo preverili pri dveh dizelskih 3008 2.0 allure blueHDI 150 in 2.0 GT blueHDI 180 s sredine in vrha ponudbe. Prvi z odštetimi popusti stane dobrih 25 tisoč, drugi pa 33 tisoč evrov.
Nastal je razmeroma majhen kompaktni SUV dolžine 4,45 metra, višine 1,62 metra in kar velikodušne medosne razdalje 2,675 metra. Na razmeroma skromnih merah so oblikovalci izdelali oblikovalsko poseben avto jeznega pogleda in zavihanih žarometov, visokih in napihnjenih bokov ter agresivnega zadka s pokončno postavljenimi LED-žarometi na robovih, ki simbolizirajo kremplje novega leva.
Robustnost, zavito v modna oblačila, so poudarili še s kar 22-centimetrsko oddaljenostjo od tal, ki sicer skrbi za prehodnost v mestni, ne pa v pravi džungli. Lev namreč nima štirikolesnega pogona, le grip control, ki skrbi za boljši stik prednjih koles s podlago. Ta vas bo sicer rešil iz blatnega kolovoza, morda zmerne snežne odeje, kaj več pa ne.
S tem pa svežine in drugačnosti še ni konec. Kabina namreč razkriva še več domiselnosti, res dobre materiale, odlično počutje in arhitekturo novodobnih peugeotov z i-cockpitom druge generacije, ki je pravzaprav razdeljen v tri dele. Pred voznikom je digitalna armaturna plošča, ki omogoča kopico možnosti prilagoditve. Ta lahko riše klasične merilnike ali pa številke razporedi na elektronski valj ter osrednji del posveti podatkom navigacije ali potovalnega računalnika.
Nanjo seveda gledata prek, in ne skozi volan, ta pa je še manjši in bolj oglat ter ima dve prečki, ob tem je prirezan v spodnjem in zgornjem delu. Drugi del je 12,3-palčni zaslon na dotik, ki je pripravno blizu prstov voznika, tretji pa sredinska konzola, ki voznika obdaja z desne strani. Na njej je celo nekaj gumbov. Ti so v vrsto razporejeni pod zračniki, njihova oblika in videz kroma delujeta prestižno kot denimo v miniju. Kljub namerni utesnjenosti zaradi zelo široke sredinske konzole je v 3008 veliko prostora v vse smeri.
Skromne zunanje mere namreč nadomešča višina, zato se v 3008 sedi dobro, tako spredaj kot zadaj. V prtljažniku pa ostane dovolj ravnodušnih od 520 do 1.452 litrov prostora. Za kaj več pa bo treba poseči po večjem 5008, ki v zadek spravi kar od 702 do 1.862 litrov – to pa so že razmere velikih enoprostorcev.
Gremo za volan. Ta je tako majhen, da se v sedlu 3008 sprva počutite kot v računalniški igrici. Še mesece po preizkusu pa tudi za volanom precej bolj športnih avtomobilov zbuja skomine. Kljub majhnosti ni prav nič težaški, le oglatosti oziroma prisekanosti v zgornjem in spodnjem delu se je treba privaditi.
Sprva se zdi, da v rokah držite žogo za bejzbol, ne za košarko, a kmalu lepo sede v roke. Tudi zato, ker je volan pripravno natančen, že omenjeno lahkoten, in ker tudi pogled prek njega na merilnike hitro zleze pod kožo. Sicer ne vsem, sem ujel pri kolegih, a meni je zelo ustrezal. Brezhibno je tudi počutje v futurističnem kokpitu, upravljanje stikal je po začetnem uvajanju logično, odebeljena ročica menjalnika pa lepo sede v roko, hkrati je bolj natančna kot pravi spomin na avtomobile te znamke.
Dizelski motor, dvolitrski štirivaljnik s 110 kilovati v različici allure blueHDI 150 se zdi tista prava kombinacija z vidika cene, moči, porabe in ugodja. Tresljajev je malo, prožnost po začetnem omahovanju odločna, 370 newtonmetrov navora pa pri dva tisoč vrtljajih poskrbi za živahno premikanje 1,5 tone težkega SUV, ki mu pravzaprav nikoli ne zmanjka sape, niti med prehitevanjem v višjih prestavah. Motor je obenem vljudno tih, solidno uglajen, le priganjanja ne mara. Tovarna zagotavlja ugodne številke, pospešek do stotice v 9,6 sekunde in največjo hitrost 207 kilometrov na uro ter povprečno porabo 4,7 litra, ki se v praksi spremeni v 1,5 litra večjo žejo.
V povezavi s čvrstim podvozjem in 18-palčnimi kolesi je 3008 dobra mešanica dinamike in udobja. Dinamike je celo nekaj več, kot bi pričakovali od avtomobila tega razreda in (visokega) težišča, ki ga narekuje 22-centimetrska oddaljenost od tal. Zato je manj udobja na cestnih luknjah in neravninah, tu 3008 manjka tistega značilnega francoskega duha. Glede opreme se pravi zdi tudi paket allure iz sredine ponudbe, saj poleg solidne varnostne opreme ponuja tudi nekaj več udobja in estetike, denimo 18-palčna kolesa, LED-osvetlitev kabine, parkirne senzorje in podobno.
Takšen 3008 z odštetim popustom stane 25.708 evrov oziroma približno toliko kot podobno zmogljiva limuzina ali karavan poslovnega razreda, denimo passat ali insignia. Če v paketu želite še petletno jamstvo, pa ga boste dobili pri hišnem paketu financiranja, z obrestmi in stroški odobritve vred. Racionalni bodo vseeno popolnoma zadovoljni s paketom active, ki stane slaba dva tisočaka manj. Nemca pa omenjamo tudi zato, ker sta oba vzor poslovnega razreda. V primerjavi s športnoterenskim levom ponujata več prostora, potovalnega udobja in tudi boljše vozne lastnosti na cesti – posledica nižjega težišča –, a hkrati udobneje blažita cestne neravnine. Imata pa obenem manj pustolovskega duha, prilagodljivosti, nižji položaj sedežev in tudi nekaj slabšo preglednost. Gre za klasične razlike med poslovnim D-razredom in C SUV-razredom.
Preden smo se iz allura 2.0 blueHDI 150 presedli v vrhunski GT 2.0 blueHDI 180, so se nam cedile sline. Tudi zaradi prelepe modre karoserijske barve, 19-palčnih koles, kratke ročice samodejnega menjalnika in seveda 180 živahnih konjičev s krepkimi 400 newtonmetri navora. Je res vreden dodatnih 7.800 evrov (33.486 evrov z odštetim rednim popustom)? Vprašanje, ki nima jasnega odgovora.
Na prvo žogo pa, z racionalnega vidika, lahko pritrdimo, da vseh dodatkov niti ne potrebujete. GT je namreč res dobro opremljen, denimo z LED-žarometi, 19-palčnimi kolesi, kromiranimi dodatki in dekoracijami v kabini in zunanjosti, kamero, kombinacijo usnja in alkantare na sedežih ter paketa aktivne varnosti, ki vključuje active safety brake z opozorilom za varnostno razdaljo, sistem za nadzor mrtvega kota, opozorilo za utrujenost voznika, aktivni opozorilnik na nenamerno menjavo prometnega pasu ter samodejni preklop med dolgimi in kratkimi lučmi, ki bi, roko na srce, moral biti serijski že na precej nižjih nivojih opreme.
Manj, kot smo pričakovali, pa smo dobili od sklopa motor-menjalnik. Dodatna moč ni tako občutna, kot obljublja papir (do stotice pospeši le 0,7 sekunde hitreje), samodejni menjalnik je udoben in mehak, a ne prav hiter, 19-palčna kolesa pa dodatno kvarijo udobje, a res pripomorejo še k nekaj boljši legi na cesti. Poraba je bila s 7,3 litra za liter večja kot pri 3008 blueHDI 150 z ročnim menjalnikom.
GT je torej 3008 za sladokusce, tisti pravi pa se skriva v sredini ponudbe, blueHDI 120 ali 150, morda bencinski puretech 130, ki nas čaka v kratkem?
Foto: Matej Kačič in Miloš Milač
