Francozi se vračajo z zmogljivima priključnima hibridoma Francozi se vračajo z zmogljivima priključnima hibridoma Francoski PSA obuja hibridno tehnologijo, tokrat z zmogljivim, ali celo dvema, elektromotorjem in turbobencinskim strojem. V modelih 3008 in 5008 bosta sklopa na voljo jeseni prihodnje leto.
Zdaj gre zares Zdaj gre zares Dobra plat elektromobilnosti je tudi v tem, da lahko dobro deluje le ob tesnem povezovanju, torej tudi, da si podjetja v času razvoja niso tekmeci, temveč partnerji
Projekt Edison: brezžično polnjenje proizvodnih vozičkov, nato še avtomobilov Projekt Edison: brezžično polnjenje proizvodnih vozičkov, nato še avtomobilov Iztok Seljak, direktor Hidrie Holding, o inovativnih prebojih Hidrie in o napredovanju projekta Edison, ki združuje slovenske dobavitelje avtomobilski industriji

Z Miss Universe v objemu Jadranske magistrale

Čas branja: 18 min
02.09.2017  23:20
Legendarna Mazda MX-5 je prava Miss Universe, saj je s svojimi čari od leta 1989 zapeljala že prek milijon kupcev. Ker tudi sodobna miata velja za roadster, ki vozniku prinaša kar največ užitka in zabave med vožnjo, smo s šibkejšim motorjem odkrivali čare Jadranske magistrale in bisere ob njej.

Klišejsko, a za ženskami imamo moški najraje avte. Sploh takšne za dušo, ki ob tem ne stanejo veliko, z njimi pa vedno znova navdušeni odkrivamo čare cestne erotike. Prav takšna je že skoraj trideset let kultna miata, Mazda MX-5, ki je že več kot milijon voznikov po vsem svetu osvojila z dostopnostjo, enostavno uporabo ter predvsem uživaško-športnimi voznimi lastnostmi.

Tudi mi smo kaj hitro podlegli njenim čarom, celo do te mere, da smo se vnovičnega in malce nepričakovanega srečanja z njo veselili kot zmenka z Miss Universe. No, konec koncev je Mazdina roadsterska uspešnica v četrti generaciji prav to – nežna in hkrati agresivna lepotica, ki navduši od daleč in blizu, med prsti pa ponuja vstopnico v svet užitkov – za dva!

Nova in le 3,92 metra dolga MX-5 namreč uteleša vse tisto, zaradi česar je ta mala ikona zaslovela: nesramno nizka silhueta, dolg motorni pokrov, kratki previsi in močni boki, ob tem pa čvrsta drža in stabilna lega, nizko težišče, občutek igrivosti in lahkotnosti ter idealno razmerje razporejene mase (50:50) zaradi vzdolžno nameščenega motorja spredaj in pogona zadaj, kar spremlja še izrazito nizek položaj voznika in sopotnika.

Vrhunsko ukrojeno vozniško okolje (z le po višini nastavljivim volanom in s premalo odlagalnimi mesti), ročno zložljiva platnena streha (z eno roko jo kar med vožnjo pospraviš v treh sekundah), serijski polni LED žarometi, dvojna izpušna cev in v tokratnem primeru majhen, a radoživ 1,5-litrski atmosferski štirivaljnik s 96 kilovati oziroma 130 konji so ob tem le še pika na i vozniški nasladi za 24 tisoč evrov.

Bistvo avtomobilov, kot je Mazda MX-5, je namreč užitek v vožnji. In ker je za prave užitke treba najti pravo cesto, ki jemlje dih tako zaradi konfiguracije ovinkov kot pokrajine in ker je ravno poletje, nismo dolgo premišljevali. »Dubrovnik po Jadranski?«

Jadranska magistrala v dolžini dobrih 640 kilometrov gotovo sodi med najbolj osupljive obalne ceste sveta. S pretežno spuščeno streho med Reko in Dubrovnikom bi v MX-5 lahko vonjali morje, borovce, oljke in figovce, prisluhnili valovom in lokalni govorici, občudovali masivna pobočja Velebita, Mosora in Biokova, obenem pa bi nam miatina roadsterska zasnova in mehanika med mnogimi ovinki in ravnicami omogočila tako uživaško lagodno kot tudi športno vožnjo na meji dirkaške. »Jasno, gremo!«

Prtljažnik s 130 litri je z nekaj tetris triki požrl nujno potrebno prtljago za dva za teden dni, odlično vzdušje za vožnjo pa je ustvarilo prepoznavno Mazdino okolje.

Tega so podkrepili kakovostni materiali in izdelava, z umetnim usnjem prevlečena armaturna plošča, odlična usnjena športna sedeža, med njima športno kratka ročica 6-stopenjskega ročnega menjalnika, pred očmi pa stilsko dodelani merilniki s tistim za vrtljaje postavljenim za volan z majhnim premerom.

Za redke trenutke pod zaprto streho smo zadolžili kvalitetno Bose ozvočenje z 9 zvočniki, po dva v vzglavnikih, za infozabavo 7-palčni zaslon na dotik z navigacijo, udobje je podkrepila samodejna klima, varnost pa je ob togi karoseriji ter sprednjih in stranskih zračnih blazinah povečal še nabor varnostno-asistenčnih sistemov i-ActiveSense.

Ta ima sistem za samodejno zaviranje v sili, sistem za nadzor mrtvih kotov, opozorilo na promet za vozilom, sistem opozarjanja na zapuščanje voznega pasu in samodejno upravljanje dolgih luči. Kar veliko opreme za tako majhen avto.

Ob zagonu motorja nas je ob namerno privzdignjenih vrtljajih pozdravil presenetljivo globok bas iz izpušnega sistema. Le kdo bi si mislil, da je pod motornim pokrovom »le« 130 konjičev?

Ti so v dobro tono težki miati še kako živahni in voznika kar silijo v vrtljaje, športne občutke skozi Šembije proti Reki pa so še podkrepili gokart občutek sedenja, ko z zadnjico malodane drsaš po asfaltu, neposreden in natančen volan ter odzivna stopalka za plin. Navdušenje je že po nekaj odpeljanih kilometrih nadgradil menjalnik. S kratkimi hodi in lahkotnim občutkom se zdi kot ustvarjen za uživaško vožnjo, obenem je natančen in odziven.

Na Reki nas že boža toplo poletno sonce, zato streho nemudoma porinemo za sedeže. Veter in nebo nad glavo okrepita občutek svobode, zvok motorja in prijeten hrup iz para izpušnih cevi pa je nekje pri zalivu Bakarac že vzbudil prvinska čustva, s pomočjo katerih se mimogrede zlijemo z avtomobilom in magistralo.

Ta je današnjo podobo začela dobivati pred skoraj 60. leti, ko so asfaltirali 225-kilometrski odsek med Reko in Zadrom, do leta 1965 pa so z njo povezali Šibenik, Split, Makarsko, Ploče in Dubrovnik. Promet skozi Crikvenico in Novi Vinodolski tja do Klenovice v turistični sezoni sicer poteka zelo počasi, zato jo do tja raje uberemo po še kako zanimivem zaledju, skozi vasi Grižane, Bribir, Bater in Krmpote.

Ozka in neobljudena cesta s kar nekaj finimi zavoji namreč ponuja odlične razglede na Kvarner, na krajšem postanku pri razgledišču Sviba pa z očmi nekje v daljavi že iščemo srednjeveško utrdbo Nehaj v mestu Senj.

Odsek magistrale – gradilo jo je 10 tisoč delavcev ter 270 inženirjev in tehnikov - med Senjem in Zadrom brez dvoma velja za enega najlepših na celotni trasi, še posebej priljubljena je pri motoristih in vseh tistih, ki ljubijo zavoje in edinstveno panoramo. Le kdo bi se ji lahko uprl?

Do Zadra skozi Karlobag in Starigrad je skoraj 700 ovinkov, nekateri med njimi imajo polmer krajši od 20 metrov, kot zavijanja pa neredko presega 90 stopinj. Kljub temu si sledijo v logično speljanih pentljah, po celi dolžini trase pa imamo na eni strani strm Velebit, na drugi strani pa se modrina morja spaja z belino kamenja okoliških otokov, kar magistrali daje še poseben čar.

Kje ob magistrali med Senjem in Starigradom se lahko ustavite?

Senj (trdnjava Nehaj, kamnita sončna ura na 45 poldnevniku, Velika vrata)

Sveti Juraj (kozarec proška, odlična izhodiščna točka za izlete na severno stran Velebita)

Lukovo (pristna mala vasica v uvali z veliko plažo)

Jablanica (mini fjord Zavratnica s potopljeno nemško bojno ladjo)

Karlobag (med drugo svetovno vojno porušena cerkev Sv. Karla)

Starigrad (Večka kula, Paklenica)

Nekaj več kot 100-kilometrski odsek do Zadra je tako kot nalašč za romantike stare šole, saj cesta vestno sledi konfiguraciji obale, na posameznih mestih se spusti le meter od morja, na drugih pa vzpenja prek sto metrov nad njim. MX-5 je takšna trasa pisana na kožo, sploh ker tudi šibkejši motor spodobno vleče (največji navor 150 Nm pri 4800 vrtljajih), užitke pa ob zmernem pišu vetra okrepi še igriv zadnji pogon.

Ni prav dosti tako hitrih, a hkrati varno predvidljivih zadkov, glede na predhodnico se novinki pozna tudi znižano težišče, svoje k zabavi dodata še kratko medosje in spredaj sredinsko nameščen motor. Ta je klasičen predstavnik atmosfercev, kar pomeni, da za veselje potrebuje vrtljaje, dodatno se razživi nad štiri tisoč vrtljaji ter vleče prek visokih sedem tisoč, kjer ima tudi največjo moč.

Ni kaj, v praksi zveni celo bolj živahno od 2,0-litrskega brata, ki se vrti s približno tisoč vrtljaji manj. Ročni menjalnik s kratkimi in lahkotnimi gibi med nizanjem ovinkov odlično sede v roke, na vsak pritisk ali odmik noge s plina pa se v duhu stare šole odzove z nežno vibracijo.

Med nizanjem ovinkov se malce pikolovsko zapičimo le v volan, ki je nastavljiv zgolj po višini. Obroč bi lahko bil za kak centimeter manjši v premeru, samo krmiljenje pa je pohvalno dokaj lahkotno, kljub temu zelo natančno in električnemu servu navkljub ponuja vse potrebne povratne informacije. MX-5 se zna peljati počez, voznik pa bo kljub vsemu najbolj užival, ko bo v ovinek zapeljal z natančno odmerjeno hitrostjo, nato pa ob rahlem drsenju avtomobila pospeševal iz ovinka.

Športnost se MX-5 zdi položena v zibelko, tudi pospešek 8,3 sekunde do sto km/h in najvišja hitrost prek 200 km/h nista od muh. A med nabiranjem kilometrov od Zadra proti Šibeniku se (z dvignjenimi stekli) raje predajamo ležerni vožnji, ki se MX-5 prav tako zelo dobro poda. Pred Šibenikom zavijemo v Skradin, kjer si velja ogledati znameniti narodni park, ki ga je v v 75-kilometrskem kanjonu ustvarila reka Krka.

Park slovi po mnogih slapovih (Roški je visok 23 metrov), velikem kanjonu in jezeru Visovac z otokom, kjer se nahaja frančiškanski samostan iz leta 1446, pozornost na tisoče obiskovalcev vsako leto - tudi bogatašev in kronanih glav - pa gotovo pritegne veličasten slap Skradinski buk. Širina slapu je med 200 in 400 metri, skupna višinska razlika pa znaša 46 metrov.

Lepoto slapov Krke smo občudovali kar malce predolgo, zato se do Splita zapeljemo po avtocesti. Kar z eno roko čez Mazdo poveznemo »kapuco« ter jo za zaključek z vetrobranskim steklom združimo s posebnim zapiralom.

Piš vetra se precej zmanjša, pri hitrosti okoli 130 km/h pa je zvočno udobje zgolj zadovoljivo, saj bi za kaj več potrebovali dodatno izolacijo. Pred nami se že kažejo obrisi Mosorja, ko znova zavijemo na magistralo in prej kot v uri pred nami pod mogočnimi stenami zasije srednjeveški Omiš s trdnjavo Fortica.

Od Omiša proti Makarski in njeni rivieri magistrala zaradi veličastnega spoja gora in morja znova zasije v vsej svoji lepoti. Na eni strani Biokovo, na drugi kilometri dolgih prodnatih plaž v gostem borovem gozdu ob kristalno čistem morju, vmes pa živahna turistična mesteca in skoraj nešteto možnosti za takšno in drugačno osvežitev.

Mazdo smo tako kar pogosto puščali ob cesti, pri tem cenili njeno majhnost - zaradi dolgih bočnih vrat pa pride prav tudi omejena širina vozila, ki znaša 1,74 metra -, a ker nazaj ni kdo ve kako pregledna, so prav prišla tudi parkirna tipala in kamera.

MX-5 je v takšnem umirjenem dopustniškem tempu požela tudi precej simpatij mladih in starih, palec gor so ji brez izjeme dvigovali fantje, odkrito naklonjenost in kakšno nespodobno ponudbo pa je požela tudi s strani nežnejšega spola - Čehinje so pač vedno za akcijo.

V dolini reke Neretve smo si zaradi vseh sadnih dobrot prvič zaželeli večji prtljažnik. Eno okusno lubenico smo le uspeli stisniti v zadek, miato pa so že čez nekaj deset minut kot osmo čudo sveta občudovali v bosanskem Neumu. Mazda? Prej bi stavili na Ferrari, tako huda se jim je zdela rdeča zverinica. Za njihov okusni kajmak ni bilo nikjer prostora, niti v zaprtem prostorčku med naslonoma sedežev, navigacijo pa smo zato že usmerili proti Dubrovniku.

Pot do tja smo po magistrali ubrali v nekoliko višjem tempu, da je 130-konjski motor lahko dobro zadihal, v glavi nekje pri Zatonu pa smo že računali, koliko nas bo ta trdoživ raj na Zemlji stal.

Ura parkiranja dobrih pet evrov, hrana, pijača, spominki, ogled mesta v slogu serije Igra prestolov (Game of Thrones), sprehod po mestnem obzidju,…še dobro, da Mazda ni kdo ve kako žejna, v povprečju smo na poti shajali z dobrimi šestimi litri na sto prevoženih kilometrov in da je kopanje pod mestnim obzidjem ali trdnjavo Lovrijenac zastonj.

Lord Byron je Dubrovnik namreč opisal kot »biser Jadrana«, George Bernard Shaw pa je očaran nad starodavnim mestom, ki ga v neprekinjenem nizu obdaja skoraj dva kilometra dolg zid in pet trdnjav, dejal: »Tisti, ki iščejo raj na Zemlji, naj pridejo v Dubrovnik.« Na vrhuncu poletne sezone se zdi, da so ljudje njegovo misel vzeli zelo zares.

Skozi mestna vrata Pile in utrdbo Bokar se mimo velikega Onofrijevega vodnjaka po Stradunu vije nepregledna množica turistov z vsega sveta. Katedrala, cerkev svetega Vlaha, palača Sponza, Knežji dvorec, zvoniki in Orlandov steber se domala vsak trenutek dneva znajdejo v objektivu na tisoče mobilnikov in fotoaparatov, živahnost pa ne popusti niti sredi noči.

Turistov od obiska in nakupov ne odvrnejo niti pregrešno visoke cene, kjer malo pivo v sicer prekrasnem baru na skalah izven obzidja stane šest evrov, klasična pica pa skoraj 20. S popustom za »domačine« je bilo vse skupaj malce bolj znosno, hip pozneje pa smo se že prelevili v modernega turista in jo – kot popolni laiki - ubrali po poteh fantazijske TV-serije. Da to ni šala, ampak resen posel pove že podatek, da je snemanje serije v mesto privabilo dodatnih četrt milijona turistov, ki so v Dubrovniku porabili 126 milijonov evrov.

HBO je za snemanje dvominutnega prizora Igre prestolov ob glavnih mestnih vratih sicer potreboval več dni, saj zaradi reke turistov območja niso zaprli za več kot 15 minut na dan, zato pa so si toliko bolj roke meli gostinci na eni izmed ulic. Njeno popolno zaprtje jim je v žepe vsakič navrglo toliko, kot so s hrano, pijačo in nastanitvami kadarkoli zaslužili v enem dnevu.

Še bolj radodarni so bili pri Disneyu, saj so za potrebe nekajdnevnega snemanja osmega dela filma Star Wars neki dubrovniški družini za najem hiše plačali kar sto tisoč evrov. »Pridite konec septembra, ali oktobra, ko je Dubrovnik še privlačnejši in pristnejši, vreme prijazno, morje toplo, mestne ulice pa niso povsem zamašene z obiskovalci z vsega sveta,« nam je ob koncu skoraj triurnega ogleda priporočil vodič Nikola.

V zavetju starodavnega obzidja tega pristaniškega mesta se je skozi stoletja pisala bogata zgodovina ter ustvarjala dolga tradicija trgovanja, pomorstva, znanosti ter umetnosti. Dubrovnik si je samostojnost izpod beneške oblasti priboril v sredini 14. stoletja in kot samostojna država vztrajal 450 let.

Na vrhuncu moči je imel najmočnejšo trgovsko floto v Evropi, eno od največjih diplomatskih mrež, obenem pa je veljal za eno od najpomembnejših intelektualnih središč Evrope. Dubrovnik je skozi stoletja preživel bolezni, potrese in požare, ni pa dosti manjkalo, da bi ga pred dobrega četrt stoletja pokončala človeška norost, na kar obiskovalce opomnijo spominske plošče, muzeji, fotografije in razstave.

Da bi bila to nepopravljiva škoda smo še dodatno občutili s hriba Srđ, kjer stoji trdnjava Imperial, zgrajena še v času Napoleonove okupacije. Od tam se nam je z Mazdo MX-5 odprl prelep pogled na mesto z znamenito utrdbo Minčeta v ospredju, pašo za oči je ponudila tudi dubrovniška riviera z Elafitskimi otoki in seveda Jadranska magistrala.

V misli se znova prikrade s soncem obsijano morje na eni ter strme stene na drugi strani, pred nami in miato pa nič drugega, kot vijugasta cesta, ki pelje skozi zgodovinska mesta in vasice. Kot se za čistokrvnega roadsterja spodobi, si tudi Mazda MX-5 želi le eno: vožnje! Še dobro, da je nekako treba priti nazaj.

Več iz teme:  
AVTO
Novice
Novice Ko ti njegova ekscelenca poišče avtomobilsko razbitino v džungli 1

V nemškem Augsburgu je na ogled edini Mazdin muzej, ki ni na Japonskem, in verjetno tudi edini, kjer zveš kakšno podrobnost, ki je...

AVTO
Novosti
Novosti Mazdina koncepta, ki razvnemata strasti 27

Napovedujeta obliko nove generacije Mazdinih modelov. Ob obliki, ki zažiga, bo pomembno vlogo odigral tudi prvi bencinski motor homogenega...

AVTO
Novosti
Novosti Mazdin dragulj poslej še bolj sijoč

Skozi prste smo spustili novo Mazdo CX-5, ki je le na pogled podobna predhodnici, višjo ceno pa športni terenec upraviči z več kot 700...

AVTO
Novosti
Novosti Mazdin butični SUV se je srečal z realnostjo 14

Kar dve prenovi v dobrih petih letih, še vedno enaka silhueta, dodatna masa in nekaj višje cene mazde CX-5

FINANCE
Kaj britanski predlog o dveletnem prehodnem obdobju po brexitu prinaša Slovencem

Lahko predlog britanske premierke o uvedbi dveletnega prehodnega obdobja po brexitu pretrga zastoj v britansko-evropskih pogajanjih? O tem,...

FINANCE
Članki
Članki Kdo je Andrej Babiš, češki Trump in verjetni novi češki premier

Andrej Babiš ima dar, da ljudje v njem vidijo tisto, kar hočejo – na primer borca proti korupciji, čeprav so ga maja kot finančnega...