BMW se je poigral z novincem, klasikom R nineT, in ga v drugo sezono med kupce spustil v povsem slečeni različici pure ter prelestni športni različice racer. Čeprav sta precej osnovna, imata močan karakter in presenečata na več področjih.
Prvi BMW R nineT je med kupce zapeljal kot bahav in odlično opremljen klasik z nekaj deli od superšportnika S1000RR, prednjimi vilicami in zavorami. Visoka cena pa je krčila krog za sodobnega klasika z aluminijastim rezervoarjem, zato so v tej sezoni predstavili različico pure skorajda brez dodatkov in dostopnejšo ceno 12.800 evrov. Pure je po besedah BMW priložnost za kupce, da si motocikel nadgradijo po svoje. Tridelni okvir omogoča denimo zamenjavo zadnjega dela s sedežem vred.
A prava novost je R nineT racer s ceno 13.700 evrov. Klasik v stilu superšportnikov sedemdesetih in osemdesetih let, z neminljivo lepoto ter presenetljivo kombinacijo tehnike in vozne izkušnje.
Mešanec med športnikom in popotnikom
Preizkusni pure je bil sicer vse prej kot osnoven, imel je aluminijasto posodo za dobrega tisočaka, kolesa z naperami za 400 evrov, sistem ASC – in ceno prek 15 tisočakov. Če se temu odpoveste, pa dobite R nineT v osnovni izvedbi, brez elektronike (razen ABS), z okroglim merilnikom z osnovnimi informacijami, a vseeno dušo prvega modela. V sedlu modela pure to pomeni v nizkih vrtljajih nemiren, a z navorom bogat 1,2-litrski bokser, ki se najbolje počuti med štiri in osem tisoč vrtljaji, nekoliko nenavaden položaj za visokim krmilom in preveč naprej pomaknjenimi stopalkami brez prave opore pri pospeševanju ter orjaško posodo za gorivo, ki s 17 litri zadošča za 350 kilometrov vožnje.
Bokser razvaja z navorom, ne močjo
Motocikel, ki v teoriji sodi med »naked« in retro izvedbe, je v praksi lep primerek klasika brez plastičnih dodatkov, v vožnji pa se zdi, da želi temu dodati še nekaj potovalnosti in avanturizma. Precej dolgo medosje in položne vilice ljubijo dolge zavoje, motor deluje na navor in si ne želi vrtenja, motocikel pa vabi k umirjenem križarjenju in se ne pusti provocirati japonskim in drugim »naked« palčkom. Bokserski stroj pušča poseben pečat umirjenega in z navorom močnega stroja, ki bolj kot na 110 konjev stavi na 116 newtonmetrov navora. Tehnika se sicer ne brani grobosti, zavore prijemljejo čvrsto, vzmetenje zmore športen slog vožnje, a značaj motocikla vas k temu ne sili.
Retro v najlepši obliki
Racer pa je tisti, ki lahko res prevzame in ne pušča želje po nadgradnji, razen denimo po kolesih z naperami, kromiranih dodatkih, gretju ročic in elektroniki za nadzor zdrsa. Zaželel bi si še pomičnik pri prestavljanju brez sklopke. Racer je klasik v pravem pomenu besede, oblečen v belo barvo z odtenkoma modre in rdeče, klasičnim pokrovom zadnjega sedeža v isti višino s stranskim poloklepom, ki se zaključi z orjaškim prednjim žarometom.
Ta motociklu daje edinstven videz. Racer obljublja športnost in jo tudi ponudi, položaj je izrazito drugačen kot pri R nineT pure. Stopalke so pomaknjene bolj nazaj, krmilo je nižje, dirkaštva pa je več, kot ga od zasnove pričakujete in morda želite.
Razgrajač in postavljač
Tudi izpuh je glasnejši, odločnejši in prinaša prijetno boksersko razgrajanje. Racer pač ni za vsakega, zato ga ne kupujte zgolj zaradi oblike, dirkaštva si mora želeti tudi vozniški slog. Tehnika je seveda enaka kot pri modelu pure, bokser dela na navor, ne vrtljaje, kar seveda ne pomeni, da je racer počasen. Zaradi zasnove in posebne karizme se zdi hitrejši od modela pure, a le v glavi voznika in zato, pogosto, tudi na cesti.
Foto: Miloš Milač
