Hedonisti imajo pred seboj zgolj en cilj - uživanje življenja. Tega jih je že pred več kot dva tisoč leti in pol naučil grški filozof Aristip, Sokratov učenec. Aristip ni poznal avtomobilov, a če bi jih, bi svojim učencem priporočil takšnega zgoraj brez. Svoboda v vožnji pod milim nebom je namreč nekaj posebnega, kdor je poskusil, dobro ve.
Kabrioleti danes veljajo za čiste uživaške avtomobile, saj potnike po nekaj sekundah ročnega ali električnega zlaganja strehe preplavijo posebna čustva.
Prvinske užitke ob rohnjenju motorja še podkrepijo občutek svobode, toplina sonca, svež zrak in veter v laseh, kabrioleti pa poskrbijo tudi za opaznost in izpostavljenost voznika in potnikov.
V vlogi uživaškega avtomobila, ki zna zaigrati na mnoga čustva, se odlično znajde tudi Mini cabrio. Tretja generacija na novo obujene legende ne skriva vzporednic z običajno trivratno različico, razlik z izjemo platna praktično ni ter tudi takšen brez čvrste strehe ostaja drugačen od katerega koli drugega avtomobila na cesti.
Osnovna oblika seveda ostaja, a poleg naprednih LED žarometov spredaj in novega LED grafičnega podpisa zadaj, zaradi katerega je Mini cabrio ponoči opaznejši in atraktivnejši je novih prek tri tisoč delov.
Mini cabrio je tudi zrasel, dodatni centimetri pa so s seboj prinesli več prostora v notranjosti, prestiž, veliko varnosti in nekaj dodatnih milimetrov zvočne izolacije, zaradi katere je vožnja z zaprto streho vzorno tiha.
To mu med drugim prinaša tudi za četrtino večji prtljažnik, ki ob odprti strehi meri 160 ob zaprti pa 215 litrov. Dovolj za vikend izlet v dvoje.
Čeprav je Mini v lasti nemške znamke BMW, dajo Bavarci veliko na angleško tradicijo. O tem priča tudi platnena streha, ki je bila v primeru testnega avtomobila okrašena s poslikavo »Union Jacka« - britanska zastava ne strehi je pač eden od zaščitnih znakov tega legendarnega modela in ob nostalgiji poskrbi za dodatno prepoznavnost modela.
Mini cabrio z zaprto streho sploh ne zgleda slabo, a kljub vsemu smo vsak trenutek izkoristili za vožnjo z zloženim platnom. Strešni mehanizem je tehnološko dovršen, saj omogoča vožnjo z delno odprtim platnom v stilu velike klasične sončne strehe ali pa pristno uživaško izkušnjo zgoraj brez.
Vožnja z oprto streho je prijetna tudi na avtocesti, za kar poskrbi plastična zložljiva protivetrna zaščita, ki se jo namesti za prednja sedeža.
Dokaj tih proces zlaganja povsem zaprte strehe s pomočjo elektrike traja 18 sekund in se lahko izvaja tudi med vožnjo do hitrosti 30 km/h. Morebitna nevihta ali dež voznika tako ne bosta prisilila k ustavljanju ob robu ceste in ročnemu zlaganju strehe. Za nameček ga pred dežjem lahko opozarja tudi aplikacija Mini connected, kar že močno diši po prihodnosti.
Bolj iz preteklosti pa je položaj zložene strehe, platno se namreč ne pospravi v zadek ampak ostane dokaj visoko na zadku avtomobila. Nostalgija ima pri Miniju tako prednost pred preglednostjo nazaj, ob ležerni vožnji s spuščeno streho po stari cesti proti obali to tako ni pomembno, v mestu pa se bo treba zanesti na bočna vzvratna ogledala.
Za parom vrat najdemo že znano okolje. Žlahtna kabina je praktično enaka tisti v drugih Minijih, kar pomeni prefinjeno zmes klasike in modernosti, zgledno ergonomijo, odlične materiale, vrhunsko izdelavo ter izjemen občutek za detajle.
Prepoznaven krožni zaslon na armaturni plošči obkrožajo LED elementi, ki svetijo v različnih barvah, gumb za zagon motorja je obrobljen z rdečo, stikala na sredinski konzoli in pod stropom spominjajo na pilotsko kabino, ambientalna osvetlitev v 12 barvah pa ponoči diskretno osvetljene obrobe vrat. Pika na i premijskemu videzu in občutku je poudarilo še rjavo usnje na sedežih s stilskimi vzorci.
Prednji sedeži so sicer dovolj dolgi ter ponujajo veliko oprijema na vseh delih telesa, na manj udobnih zadnjih dveh pa bodo brez pripomb sedeli predvsem otroci.
Prostora ni ravno veliko, naslonjali pa sta postavljeni precej navpično, zato bodo odrasli zadaj preživeli zgolj kratke skoke po mestu ali ob obali. Voznik in potniki pa se po novem lahko nadejajo dodatkov, ki smo jih vajeni iz prestižnejših bavarskih limuzin.
Mini varnostno namreč premore vse, kar imajo veliki ter ponuja pester nabor raznih pripomočkov. Med njimi so sistem za opozarjanje pred naletom in trkom s pešci s funkcijo zaviranja, aktivni tempomat, vzvratna kamera, sistem za pomoč pri parkiranju, projekcijski zaslon, pomočnik za dolge luči in sistem za prepoznavanje prometnih znakov.
Mini cabrio pa ne zna biti zgolj šarmanten, razposajen in varen, ampak tudi športen. Za to jamčijo napis Cooper S, napihnjen sprednji odbijač ter sredinsko nameščena dva zaključka izpušnih cevi na zadku.
Bolj športni videz kabriolet upraviči z dvolitrskim turbobencinskim motorjem, ki zmore 141 kilovatov (192 KM) pri 5.000 vrtljajih v minuti. Motor navduši tudi z navorom 280 Nm že pri 1.250 vrtljajih.
Zmogljivi motor, s katerim cabrio Cooper S z mesta do 100 km/h skoči v 7,1 sekunde ter doseže končno hitrost 228 km/h, je bil ob odličnih zavorah za piko na i povezan s klasičnim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom.
Ta se je izkazal za zavidljivo hitrega, skoraj na nivoju dvosklopčnih, voznik pa mu po želji lahko ukazuje tudi ročno s pomočjo obvolanskih ušes.
Menjalnik v udobnem (Mid) in varčnem (Green) načinu razvaja z mehkim pretikanjem, pri priganjanju pa v športnem režimu prestavljanje navzgor pospremi pritajeno brbotanje in pokanje iz izpušnega sistema. Največ užitka in odlično zvočno kuliso tako ponuja vožnja s spuščeno streho na zaviti cesti, daleč stran od avtocest.
Mini namreč ne bi bil mini, če se tudi kot kabriolet ne bi peljal kot gokart. Podaljšano medosje in 135 kg dodatne teže (skupaj 1.370 kg) na račun ojačitev, ki jih zahteva konstrukcija avtomobila brez strehe, ga pri tem ne ovirajo.
Med ovinki tudi kot kabriolet Mini ostaja avtomobil s sprednjim pogonom, ki nima veliko konkurence. Avto se tudi zaradi čvrsto nastavljenega podvozja pelje kot po tirnicah, zadek vedno sledi liniji, nos pa odnaša le redko. Vožnja je tudi zaradi odzivnega volana športna in veseljaška.
Skoraj 200 konjev je treba tudi napojiti, še toliko bolj, če so se prej naprezali in kazali moč na vsakem metru asfalta. Poraba goriva s povprečjem devetih litrov tako vseeno ni previsoka (tovarna 7,1/4,8/5,6), zmerna noga pa bi jo ukrotila pri dobrih sedmih. A kdo bi gledal na porabo pri avtomobilu, ki ga pamet ne more priporočiti za nakup?
Kabriolet je avto, ki si ga človek privošči zaradi užitka, Mini cabrio pa je eden izmed najbolj uživaških avtomobilov za vožnjo z odprto streho. Če si ga srce in duša tako močno želita, potem bo tudi pamet zamižala ob dejstvu, da takšen Cooper S stane 4.400 evrov več kot klasična trivratna izvedba oziroma dobrih 32 tisočakov, z razkošno in pametno dodatno opremo pa se lahko dvigne tudi prek 44 tisoč evrov, kolikor je stal testni. Da, kabrioleti nikoli niso bili racionalen nakup, a kdo bi ob užitkih gledal na denar?