Zanimiv, drzen, nenavaden, poseben, izstopajoč, predvsem pa drugačen – takšen je Toyotin prius že dve desetletji. Nekaterim je všeč, drugim pač ne, a kar 3,6 milijona kupcev si ga je v tem času omislilo ravno zato, ker je bil ves čas tako drugačen. Tudi četrta generacija s svojo obliko močno polarizira mnenja, a prius je zato še bolj opazen in prepoznan.
Njegova oblika ni za vsakega, a po tej plati prius gotovo ne spada med tiste dolgočasne avtomobile, ki jih na cesti ali parkirišču zlahka spregledaš.
Nekonvencionalna in (pre)drzna oblika pa ni edina stvar, zaradi katere je prius drugačen od klasičnih vozil. Prius ima pod kožo že od prve generacije naprej vtkano tudi dobro rešitev za sodobno mobilnost – hibridni pogonski sklop -, s katero ubije dve muhi na en mah. Poleg skromnih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje namreč izpušča tudi manjše količine dušikovih oksidov kot dizelski motorji ter ima večji doseg med polnjenji kot električni avtomobili.
Baterija je deset odstotkov manjša, hkrati se polni 28 odstotkov hitreje. Bencinski in električni motor sta bolj odzivna, kar je občutiti tudi za volanom.
A štirimesečno druženje je pokazalo, da futuristična oblika in alternativni pogon nista edini stvari, po kateri se ga bomo spomnili. Prius četrte generacije je energijsko postal še bolj učinkovit, v praksi porabi le za dobrih pet evrov goriva na sto kilometrov, ob tem je postal vozniško zelo prijeten, prostoren in za uporabo zelo preprost avto, zato je še bolj kot kadarkoli dobra alternativa klasičnim zasnovam – bencinskim in dizelskim avtom nižjega srednjega in srednjega razreda.
Tudi po finančni plati, saj se cene priusa začnejo pri 27.750 evrov (LED žarometi, vzvratna kamera, radarski tempomat in nabor vseh pomembnejših varnostnih sistemov), testni z najvišjo stopnjo opremo Executive (usnjeno oblazinjenje sedežev, avdiosistem z desetimi zvočniki in navigacijsko napravo) in popustom pa 30.770 evrov.
Prius pa ob vozniško prijazni tehniki in zmerni ceni ponuja tudi družinsko uporabnost, ki jo zaznamujeta petvratna zasnova limuzinske karoserije in več kot 500-litrski prtljažnik, kupcem pa je na voljo tudi vlečna kljuka.
Prius je s korenito preobrazbo postal uporaben za širši krog voznikov, ki bodo cenili tudi dejstvo, da je vožnja z njim zelo preprosta, tudi tiha.
Ob pritisku gumba za zagon tako nismo zaslišali hrupa, temveč le prejeli potrditev, da je vse pripravljeno. Ker ima prius brezstopenjski samodejni menjalnik, smo le premaknili prestavno ročico v položaj za vožnjo ter se prepustili gladki in mirni vožnji brez pretikanja, enakomernemu pospeševanju in brezšumnemu jadranju do hitrosti 110 kilometrov na uro.
Pri mestni vožnji na električno energijo - do 60 kilometrov na uro - smo uživali v poslušanju pomembnejših stvari, v počasni vožnji s pogostim speljevanjem pa delo tako ali tako skoraj v celoti prevzame elektromotor, ki se mu pri večji hitrosti neopazno pridruži moč bencinskega motorja. Ko smo to najbolj potrebovali, denimo pri prehitevanjih ali avtocestni vožnji v klanec, sta se oba motorja združila ter vozilo hitro pognala naprej.
Toyotin prius ima ob tem tudi celo vrsto pripomočkov, ki voznika učijo in spodbujajo k manjši porabi, hkrati pa je že po svoji naravi ukrojen za vožnjo po mestu, saj čim pogosteje izklopi motor, zato da prihrani gorivo in denar.
Bencinski motor pri hibridu tako nikoli ne dela v prazno, izklopi se takoj, ko spustimo stopalko za plin, in miruje, dokler ne potrebujemo njegove moči. Posledica majhne porabe goriva so tudi majhni izpusti, zato se tudi prius lahko pohvali z eno najnižjih vrednosti izpustov ogljikovega dioksida v svojem razredu in ima v nasprotju z vozili z dizelskimi motorji tudi zelo nizke ravni izpustov škodljivih dušikovih oksidov.
Med nabiranjem kilometrov s hibridom se tudi nismo obremenjevali s tem, kako daleč bomo šli, ampak smo preprosto natočili gorivo in nadaljevali pot kot v vsakem običajnem vozilu. Ko se je akumulatorska baterija v priusu izpraznila, jo je odvečna moč bencinskega motorja znova napolnila, baterija pa se je poleg tega polnila tudi z vnovič uporabljeno energijo, ki je nastala ob zaviranju.
V klasičnih vozilih namreč kar precej energije potrošimo, da vozilo doseže neko hitrost in ko se moramo nenadoma zaustaviti pri rdeči luči, pritisnemo na zavoro in vsa energija gre v nič, pri hibridu pa lahko zaviramo in pri tem z energijo ne razmetavamo.
Tudi ko beseda nanese na vzdrževanje in stroške servisov, ima prius na svoji strani pomembne adute. Sklopov, ki se pri klasičnih vozilih najbolj kvarijo in obrabljajo, kot hibrid sploh nima ali pa so obremenjeni precej manj. Servisi pri hibridih so tako še nekoliko cenejši kot pri bencinarjih, ki pa so občutno cenejši od dizlov.
Električni del avtomobila namreč ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja, menjalnik je preprostejši, kompresor klimatske naprave ter oljna in vodna črpalka so električni, za zagon bencinskega motorja pa se namesto klasičnega zaganjača uporablja elektromotor. Hibridni prius tudi nima nobene sklopke, saj prestavna razmerja in obrate nadzira računalnik prek obremenitve elektromotorja, zaradi regenerativnega zaviranja pa se občutno manj obrabljajo tudi zavore.
Hibridni prius je tako napredoval v vseh pogledih. Z drzno zunanjostjo izstopa iz sivega povprečja slovenskega voznega parka, ob tem ga odlikuje tudi dober izkoristek energije, krog svojih potencialnih kupcev pa je razširil.
