Pa je kombinacija najmanjšega kupeja Mercedes-Benza in štirivaljnega dizla res tako slaba, kot se zdi v teoriji?
Odgovor je dejansko relativen, nikakor pa ni enoten. Kupe, kot je mercedes-benz C coupe, ni iz skrajno športnega dela ponudbe, želi biti eleganten, prostorsko precej učinkovit in uporaben avto s poudarjenim čutom za estetiko in udobje. C coupe je ena od novejših stvaritev slovenskega oblikovalca Roberta Lešnika, je lep, skorajda brezhibno skladen, razmeroma velik (4,69 metra dolžine) in zelo vsestranski, torej precej kompromisen.
Kljub zelo jasni podobnosti z limuzino je povsem na novo ukrojen, drugačen je pravzaprav vsak delček karoserije, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. Le v kabini je nezgrešljivo podoben limuzini. A ker so vrata daljša, prednjima potnikoma do pasu pomaga vodilo, ki ju pomakne bliže. Zadaj je prostora manj, manjši je tudi 400- oziroma (pri AMG) 355-litrski prtljažnik. Enaki pa so pogon, motorji, menjalniki in varnostni pripomočki.
C coupe v osnovni različici z 1,6-litrskim motorjem in 115 kilovati stane 35 tisočakov. S preizkusnim dizelskim strojem v C250d pa skoraj deset tisočakov več. Kako pa se dizel ujame z elegantnim kupejem, je prihranek pri gorivu vreden kompromisa, ki jih dizelski stroji pač prinašajo v svet kupejev?
»Če bi se odločal po precej nejasnih slovenskih zmožnostih in željah, bi stavil na C 250 d: ker je moči še vedno dovolj, da kupe trikrake zvezde ni zmogljivostno podhranjen (247 kilometrov na uro, 6,7 sekunde do sto kilometrov na uro), a se po svoje odkupi z zmerno porabo (tovarna napoveduje od 4,2 do 4,4 litra, a je menda znano, kako je s tem), nižjim izpustom ogljikovega dioksida (109-116 gramov na kilometer) in ceno, ki ni čisto v vrhu. Dizel v kupeju? Daleč, res daleč nazaj bi bila ta kombinacija tudi za germansko hišo skoraj smrtni greh, nekaj, kar ne gre skupaj. Zdaj gre, in to dobro, čeprav se dizlom ta hip slabo piše,« je Janez zapisal v poročilu iz prve predstavitve C coupeja v Malagi.
In res ni, tudi po mojih občutkih, daleč od tega. S C coupejem smo se podali na daljši izlet na severovzhodni del Slovenije. Iz Kranja proti Jezerskemu, prek Pavličevega sedla v Logarsko dolino in prek Kamnika in Ljubljane nazaj v Kranj. Lepo speljani zavoji precej proti Jezerskemu so pokazali na prednosti C coupeja, ki se po kotanjah in drugih ranah slabo vzdrževane ceste pelje limuzinsko udobno, z mehkim blaženjem, hrupno učinkovitim prestrezanjem udarcev in tudi dobro zvočno zatesnitvijo spornega dizelskega stroja pod motornim pokrovom, ki sodi še v prejšnjo generacijo. Cesta od Jezerskega do meje, še zlasti pa na drugi strani, pa je pokazala športno plat kupeja, ki v športni nastavitvi natančno in hitre reže lepo speljane zavoje, se skoraj na nagiba, ostaja stabilen tudi pri pretiravanju (zasluga gre tudi bliskoviti elektroniki za nadzor stabilnosti in zdrsa) in vseskozi vrača zaupanje.
Motor in mehak devetstopenjski samodejni menjalnik pri tem lepo sodelujeta, nekako nezaznavno v dobro zatesnjenem ozadju potniške kabine. Prav motor pa je eden bolj presenetljivih delov avtomobila. Štirivaljnik z 2,1 litra prostornine in 150 kilovati ter 500 newtonmetri navora imamo v spominu kot grobega in glasnega. Za vgradnjo v C coupeja pa so ga inženirji spretno uglasili in umirili. Hrup in tresljaji ostajajo v ozadju, odločna prožnost pa v ospredju, saj tako gnani C coupe brez težav premaguje tudi večje naklone cest s tovornjaško nizkimi vrtljaji. Že nekje nad 1.500 diha s polno močjo, se rad zavrti tudi prek štirih tisočakov, potem pa voznika s povečanim truščem in upadom veselja prosi, da prestavi višje.
Zaloga moči in navora je precejšnja, pospešek do stotice je le 6,7 sekunde, poraba na precej hitro odpeljani poti pa je bila le 6,8 litra. Podatek, ki razveseljuje in dizelskemu stroju vsekakor zvišuje vrednost. Še bolj pa navduši pri umirjeni vožnji, pri izkoriščanju prej omenjene prožnosti, prestavljanju pri največ 2.500 vrtljajih in posledično zelo mirnem in tihem, skoraj neslišnem delovanju. Takšen tempo smo ubrali iz Logarske doline proti Kranju, prek Kamnika – in na koncu poti izračunali porabo 5,3 litre, natanko toliko, kolikor je pokazal potovalni računalnik.
Pri tem se poraja vprašanje, kako pomembna sploh je poraba pri tako dragem avtomobilu (v osnovi C 250d coupe stane 44.650 evrov, z dodatki, kot jih je imel testni avto, pa okoli 70 tisočakov). Je pomembna, še bolj pomemben pa je tehnični paket, ki ga prinaša zmogljiv dizelski stroj – in ta je dober, skorajda odličen. Pa izpolni vse želje, boža vse čute in požene adrenalin po žilah? Nikakor ne, to izpolni pravu kupe C-razreda, takšen z oznako AMG na koncu. O njem kmalu …
Foto: Miloš Milač
