V časih moje mladosti je bilo merilo za kompaktnega športnika okoli 150 konjev, pospešek do stotice v 8,5 sekunde in seveda primerna obleka. Kako je danes? V osnovi podobno, le konji so se pomnožili, a so bistveno bolj ukročeni kot bi si mislili.
Tega je približno že dvajset let, torej v času ko ime Seat v razredu kompaktnih športnikov ni pomenilo nič. Nekaj slij je pocedila le ibiza 16V. V grozd zbrani mulčki pa smo sanjali o prvi astri GSi s čudovito optiko ki je ta model resnično dvignila nad konfencijske astre. Pa o golfu VR6, tudi šibkejšemu GTI, pa seveda o clio 16V in williams in drugih cestnih raketah. Štirikolesno gnani escort cosworth je bil takrat že velik presežek športne konfekcije.
Prednja kolesa so se pri zgoraj omenjenih pošteno namučila s številno konjenico, takratni sistemi proti zdrsu so bili bolj za okras, konjenica pa je bila tudi bolj zdrava kot danes, saj je zaradi skromnejših predpisov o izpustih precej lažje dihala. Tudi žejna je bila, pod desetimi litri se ni zgodilo nič. Da bi kompaktneži prenesli kaj več konjev le na prednja kolesa, smo takrat pošteno dvomili.
Razred nižje se mi je v spomin najbolj vtisnila corsa GSI, čeprav je imela le 109 oziroma le 106 (po vgradnji katalizatorja, zato razen z obliko ni kaj prida ganila. Še več čustev je pritegnila mala tigra, kupe izdelan na osnovi corse, ki je danes že zašel v pozabo. Opel ima danes v tem razredu corso OPC z 207 "konjiči".
Kako je danes, nekako 20 let pozneje? Razred GTI še živi, konji pa so v tem času naravnost podivjali. Seat je v tem času dobil dober pedigre v tem razredu ozaljšal še z rekordom na stezi Nürburgring. Vsa čast gre leonu v različici cupra, ki danes zmore kar 221 kilovatov (300 konjskih moči), v naši preizkusni različici pa je ponudil deset vrancev manj.
Kako se skoraj podvojena moč prenese na le prednji kolesni par in kakšni so GTI avtomobili danes? Leon cupra kot sodobni GTI ponuja enako velik motor kot golf GTI pred 20 leti, a je podprt s turbo polnilnikom. Konjenica se je do danes podvojila, teorija izpred 20 let pa ob preizkusu leona cupre skoraj v celoti pade v vodo.
Razlogov je več. Dvolitrski turbo z neposrednim vbrizgavanjem goriva je prej limuzinski kot športni motor, pa vseeno zelo dobro opravlja obe nalogi. Natančen vbrizg in majhen turbo omogočata njegovo delovanje že pri nizkih vrtljajih, kar pomeni prožnost že pri dveh tisočakih in skoraj linearno podajanje moči vse do šestih ali še več tisočakov.
Prenos moči na prednja kolesa zavrača vso bojazen iz preteklosti, 290 konjev ob dobrih 19 palčnih pnevmatikah in tudi ali predvsem s pomočjo delne zapore prednjega diferenciala skorajda neovirano išče in najde stik s cesto. Meje pokaže le grobost s stopalko, takrat je konjenice preveč, elektronika pa umiri voznika.
Pospešek do stotice traja le 5,9 sekunde (pri zadnjem modelu s 300 »konji« je še za desetinko krajši), še bolj kot sam šprint pa navduši prožnost dvolitrskega stroja, ki omogoča lenarjenje z ročico natančnega šeststopenjskega menjalnika (leon ima lahko tudi samodejnega z dvema sklopkama), prehitevanje v peti ali šesti prestavi in tudi varčevanje z gorivom.
V povprečju motor spije med sedem in deset litri, še nekaj nekaj kar od tako močnega turba pred dvema desetletjema nikakor ne bi pričakovali. Tudi raven udobja, vzmetenja in zvoka, je na zavidljivo visoki ravni. Leon cupra je surov le če voznik tako želi, v nasprotnem primeru je zelo ukročen in udoben kompaktnež, ki pri vsakodnevnih opravilih spretno skriva svojo drugo plat.
Ob tem je leon cupra tudi estetsko ozaljšan, a manj kot bi pričakovali. Ima lična 19 palčna kolesa, aluminijaste pedale, oznake cupra na nekaterih delih, res dobre školjkaste sedeže ki poleg oprijema nudijo tudi veliko udobja ter možnost spreminjanja značaja z nastavitvijo sport. Ta otrdi zvok motorja in vzmetenje ter po žilah pošlje še več adrenalina.
Vse skupaj za 30 tisoč evrov (v primeru financiranja), kar je pravzaprav malo za iskrivost konjev ter dvojnost značaja najmočnejšega leona.
Foto: Miloš Milač