Tako rekoč evforično povpraševanje po športnih terencih sproža produktne oziroma modelske ofenzive, kajti kdo ve, kdaj se utegnejo prodajne krivulje (znova) usmeriti navzdol in bo evropska avtomobilska lakota zgolj sladek spomin. Crossland X, najnovejši rüsselsheimski avto, ki je športni terenec in crossover v enem telesu, je dokaz Oplove modelske in siceršnje ofenzive. Dejstvo, da je od letošnje zime v lastniškem naročju francoskega PSA (Peugeot, Citroën), v tem primeru še ni bilo odločilnega pomena.
Crossland X dokazuje, da je nemška avtomobilska hiša, vse od konca tridesetih let prejšnjega stoletja pa do letošnjega marca v lasti ameriškega General Motorsa (GM), precej na hitro spremenila svojo modelsko strategijo. Enoprostorski merivi, še pred časom dokazu tehnološke inovativnosti (z zadnjimi vrati, ki se odpirajo naprej), zlagoma poje navček, pa tudi večja zafira je vse bolj v globoki senci športnih terencev oziroma crossoverjev. Torej so pri Oplu zelo hitro prepoznali spremenjene potrebe evropskega trga, pa čeprav se zdi, da je v tej ofenzivi tudi nekaj malega zmede.
Brez štirikolesnega pogona
Crossland X je z dolžino 4,21 metra krajši od mokke X, konec leta pa se rodi še grandland X, ki bo dolžinski prvak. Medtem ko mokka X nagovarja tiste, ki menijo, da je za značaj športnega terenca nujen (tudi) štirikolesni pogon, ga pri crosslandu X ni v ponudbi. Slednji se pogosto prelevi tudi v crossoverja, kar seveda ni velik greh, saj je ločnica med enim in drugim izjemno tanka (če sploh) in pogosto odvisna od tega, kako tovarne predstavljajo svoje modele. V vsakem primeru pa pri Oplu pravijo, da je novorojenec v znaku X predvsem mestni oziroma urbani terenec. Namig se zdi dovolj očiten: podoba športnega terenca in s tem nekaj višje sedenje, verjetno eden bistvenih razlogov tržnega stampeda v teh razredih, brez dražjega in tudi potratnejšega štirikolesnega pogona, naj v trgovine pripelje še nekaj novih obrazov.
Trditev, ki ni izvirno nova, da so crosslanda X naredili od znotraj navzven, ima v sebi precej marketinškega, je pa notranja prostornost opazen adut. Čeprav je od astre krajši za zajetnih 16 centimetrov, tega pri prostornosti sedenja spredaj (za doplačilo že skoraj znamenita sedeža s certifikatom AGR) in tudi zadaj ni opaziti. Je pa dovolj opazno, da je crossland X deset centimetrov višji, kar utegnejo ceniti predvsem tisti, ki po višini občutno odstopajo od povprečja. Čeprav enoprostorskost oplov počasi odhaja v zgodovino ali vsaj ni več tako v ospredju kot še pred nedavnim, ima crossland X tudi nekaj tega značaja. Zadnja sedežna klop je namreč pomična naprej in nazaj za občutnih 15 centimetrov, s tem pa se spreminjata prostornost in udobnost sedenja oziroma volumen prtljažnika (410 ali 520 litrov); ta v najboljšem primeru ponuja celo 1.255 litrov.
Domnevati, da novi Oplov SUV, ki je sicer naprodaj s tremi opremskimi paketi (selection, enjoy in innovation), ne bo ponujal širokega nabora različnih elektronskih asistenčnih sistemov, bi bilo seveda več kot nesmiselno. Hkrati postreže z nekaterimi dodatki, ki so bili še nedavno rezervirani za večje oziroma dražje avtomobile (denimo brezžično polnjenje mobilnega telefona), pa Oplovim navigacijskim sistemom 5.0, seveda povezljivostjo naprav Apple in Android in, jasno, sistemom klica na pomoč Onstar, ki pa ima ta hip še malenkostno lepotno napako – operater v daljnem britanskem Lutnu se še ne oglasi v slovenščini.
Francoska platforma, francoski motorji
To, da je novi opel narejen na platformi koncerna PSA, je razložljivo, kajti sodelovanje med Parizom in Rüsselsheimom se ni začelo zgolj z letošnjo spremembo lastništva. Torej ne sme čuditi, da tudi motorji in menjalniki nosijo francoski pečat.
Pri menjalnikih bi smel biti veliko bolj kot doslej v ospredju samodejni (šeststopenjski), ki ga ponujajo zgolj v kombinaciji z 1,2-litrskim turboagregatom (81 kilovatov oziroma 110 konjskih moči), medtem ko je pri močnejši izvedenki (96 kilovatov ozrioma 130 konjev) na voljo le šeststopenjski ročni. Avtomatika avto podraži za okroglih 1.500 evrov, a je nakup ob vsem tistem, kar se (nam) dogaja v avtu in za volanom, priporočljiv.
Sicer pa se bencinska ponudba začne s prav tako 1,2-litrskim motorjem, ki ponuja 60 kilovatov oziroma 81 konjskih moči, medtem ko je pri dizlih na začetek postavljen 1,6-litrski štirivaljnik s 74 kilovati oziroma 99 konji; sledita mu še dve različici, in sicer varčnejša z oznako ecoTEC (prav tako 74 kilovatov ali 99 konjev), pri kateri naj bi bila kombinirana poraba 3,6 do 3,7 litra in izpust ogljikovega dioksida 93 do 95 gramov na kilometer, ter varianta s 88 kilovati, kar znese 120 konjev.
Crossland X naj bi letos zapeljal vsaj 400 slovenskih kupcev, v polnem prodanjem letu naj bi bila številka še enkrat večja. Zdi se uresničljivo, saj ta hip nič ne kaže, da bi se slovenski avtomobilski prostor upehal. V najcenejši izvedbi (1,2-litrski bencinski motor, ročni menjalnik, oprema selection) je novi opel naprodaj za 14.490 evrov (naslednji opremski paket avto podraži za približno tisočaka), najcenejši dizel (1,6 litra, ročni menjalnik, oprema selection) za 16.690 evrov. Morda pa postaja X najmočnejša črka nemško-francoske avtomobilske hiše iz razmeroma dolgočasnega Rüsselsheima.
Foto: Janez Kovačič, Vinko Kernc in Opel