Ludvik Svoljšak je korejsko znamko Hyundai vodil vse od njenega prihoda v Slovenijo leta 1989, preživel je recesijo in prevzem podjetja od nizozemskega trgovca. Na Financah pa si ga bomo zapomnili po odkritosrčnosti, pronicljivih komentarjih, natančnih analizah in vselej vedrem obrazu. Pred nekaj dnevi je predal položaj direktorja družbe Hyundai avto trade kolegu Marku Kajfežu, konec leta pa odhaja v pokoj.
Svoljšak je znamko Hyundai spremljal vse od njenega začetka na slovenskem in tudi na evropskem trgu. Leta 1989 je bil tehnični direktor pri takratnem distributerju Slovenijales, leta 1997 pa je prevzel direktorski položaj in ga ohranil vse do prejšnjega tedna. Hyundai je v začetku devetdesetih let minulega stoletja na slovenski trg zapeljal kot nizkocenovna znamka korejskih avtomobilov, sprva sta bila modela pony in elantra alternativa Zastavinim avtomobilom. Skozi leta je znamka napredovala pri tehniki, kakovosti in varnosti, danes pa je Hyundai skupaj s Kio peti največji proizvajalec avtomobilov na svetu s proizvodnjo tudi v Evropi.
V Sloveniji je bilo konec prejšnjega leta registriranih 37.057 Hyundaijevih avtomobilov, kar je več kot pri znamkah s precej daljšo tradicijo.
Svoljška smo na Financah spremljali od leta 2002, v nadaljevanju nekaj mejnikov, izjav in komentarjev.
Poznamo ga po »ljubezni« do kitajskih avtomobilov, za katere je že pred dobrim desetletjem menil, da jim lahko uspe prodor na evropski trg, a z manjšimi avtomobili. Poskus kitajske Zhonghue pa je ocenil le kot nabiranje izkušenj na najzahtevnejšem evropskem trgu, preden se odpravijo osvajat ameriške kupce.
Deloval je tudi kot predsednik sekcije za osebna motorna vozila in soodločal o prihodnosti slovenskega avtomobilskega salona, na mestu direktorja je ostal tudi, ko je Hyundai avto trade prevzel nizozemski trgovec Auto Binck. Sodeloval je pri uvedbi uredbe o skupinskih izjemah, ki je pošteno prevetrila avtoposel. Pogosto je analiziral avtomobilski trg, znamko vodil skozi gospodarsko krizo in poudarjal prednosti tujega kapitala tudi v času, ko je bila Slovenija obarvana z nacionalnim interesom.