Avto

(intervju) Slovenci danes natančno vemo, kakšen avto si želimo

Pred krizo smo šli v salon s 15 tisoč evri in kupili avto za 18 tisočakov, v mislih smo imeli trivratni avto, odpeljali smo karavana; danes pa kupci po večini kupijo takšen avto, kot so si ga zamislili, redko zelo dražjega.

Izpostavljamo

FINANCE
Avto
Prva vožnja s porschejem macanom e: konec bencinske in začetek električne romantike
Avto
AvtoMiloš Milač Prva vožnja s porschejem macanom e: konec bencinske in začetek električne romantike 8

Ekskluzivno - po terenskem poligonu in stezi Porschejevega centra v Leipzigu z novim električnim porschejem macanom, elektrozverino z več kot 600 konji, ki bo v celoti nadomestila bencinskega macana.

FINANCE
PMM
(Miloš živi trajnostno, 22. del): Primerjava – električni avto je že danes cenejši od bencinskega
Pametna mesta in mobilnost
Pametna mesta in mobilnostMiloš Milač (Miloš živi trajnostno, 22. del): Primerjava – električni avto je že danes cenejši od bencinskega 14

Električni avtomobili so tudi cenovno vse bliže primerljivim bencinskim. Po natančnem izračunu, ki vsebuje tudi spodbude Eko sklada, pa so lahko celo precej cenejši, dokazujem na podlagi novega domačega električnega avta – cupre born bold.

FINANCE
Manager
Moje najlepše in najbolj znamenite ceste sveta
Manager
ManagerMiloš Milač Moje najlepše in najbolj znamenite ceste sveta 4

Vzpon na Transfagarasan v Romuniji, Džebel Hafit v Abu Dabiju, Visoki Atlas v Maroku, Angeles Crest v Kaliforniji, prek otokov do Key Westa na Floridi ali preprosto med zavoji slovenskih biserov.

28.06.2017 22:30
Čas branja: 6 min
(intervju) Slovenci danes natančno vemo, kakšen avto si želimo
Menim, da bi morali na vsak nov avto prodati enega rabljenega. Torej v Sloveniji za nas to lahko pomeni deset tisoč novih in enako število rabljenih. Tu so priložnosti, ki jih moramo še izkoristiti. Jožko Tomšič , generalni direktor Peugeota in Citroëna v Sloveniji

Hrvaški trg prehaja podobne faze kot pred leti slovenski, država je preplavljena z rabljenimi avtomobili, trg novih pa poganja predvsem prodaja podjetjem in izposojevalnicam avtov.

Jožko Tomšič, generalni direktor podjetja P in C Automobil Import, vodi znamki Peugeot in Citroën v Sloveniji in tudi na bosanskem trgu. Na Hrvaškem znamki Peugeot in Citroën vodi samostojni distributer, Tomšič pa mu pomaga in svetuje ter prenaša dobre prakse in odpravlja slabe. Skrbi tudi za to, da podjetje s temi orodji dosega rezultate. Z njim smo se pogovarjali o razlikah med hrvaškim in slovenskim trgom, o tem, kako razmišljajo kupci, kakšne so cene avtomobilov in kakšne možnosti ima hrvaški trg.

Hrvaški trg je precej poseben, močan je zlasti posel z rent-a-carom.

Kar 75 odstotkov pomeni prodaja podjetjem, 25 odstotkov pa fizičnim osebam. Razlika se utegne še dodatno povečati, saj bodo imeli v prihodnje osebni službeni avtomobili še dodatne olajšave. Posel z izposojevalnicami avtov denimo pomeni 16 tisoč vozil na leto, fizične osebe jih kupijo 13 tisoč, preostalo pa podjetja. Nekaj je seveda tudi izvoza.

Pa gre trg v pravo smer?

To so dobri koraki, saj želi vlada pomladiti vozni park na Hrvaškem. Starost voznega parka je na Hrvaškem velika težava, podobno je v Bosni. Tam denimo na trg letno pride več kot 60 tisoč rabljenih avtov, novih manj kot deset tisoč. Na Hrvaškem uvoz rabljenih znaša več kot 60 tisoč, trg novih pa obsega okoli 55 tisoč vozil. To je seveda povezano z manjšo kupno močjo, povprečna plača je na Hrvaškem nižja kot v Sloveniji. Kupci se srečujejo s klasično dilemo, majhen nov ali večji rabljen avto.

Tudi Slovenci smo bili v tej dilemi, a mislim, da so takšni primeri vse redkejši.

Tako je, to obdobje smo pustili za sabo. Poleg tega je slovenski trg bolj pregleden, ni več velikih razlik v cenah, manipulacij s kilometri. Nekako se zdi, da na trgu ostajajo le pošteni trgovci, prekupčevalci pa izginjajo.

To naju pelje na trg rabljenih avtov, za marsikatero znamko je to zelo dober posel, kaj pa za vas?

Menim, da bi morali na vsak nov avto prodati enega rabljenega. Torej v Sloveniji za nas to lahko pomeni deset tisoč novih in enako število rabljenih. Tu so priložnosti, ki jih moramo še izkoristiti. Kot distributer imamo v Sloveniji programa Levja priložnost in Citroën select, s katerima lahko trgovec doseže višjo ceno na trgu, kupec pa precej boljšo storitev in varen nakup. S preverjenimi rabljenimi avtomobili z jamstvom, ugodnim servisom in storitvami dobimo novega kupca ali pa zadovoljimo starega, v vsakem primeru povečujemo bazo strank. Prek te pa dobimo pomembne informacije o kupcih, vemo, kaj si želijo, kakšne navade imajo, in jim tako lažje ustrežemo.

Pred leti sta bila dva prodajna kanala, prodaja in servis, danes pa jih je v avtomobilski panogi več. Kateri so?

Pred leti smo večino bremena za zaslužek prelagali na servis, tudi več kot 70 odstotkov. Osebno menim, da mora biti vsak program dobičkonosen. Le tako lahko razvijamo vsako vejo posebej, od prodaje, servisa do financiranja in podobno. Če samostojni programi niso dobičkonosni, kupcu dolgoročno ne moremo ponuditi dobre storitve. Primer je klub lojalnosti, s katerim smo bili prvi na trgu, imamo ga še danes. Kupec z brezplačnim članstvom dobi veliko ugodnosti, večje popuste za popravila zunaj garancije, asistenco na cesti in podobno. Tudi kupcem rabljenega avta ponudimo financiranje po sistemu vse na enem mestu. Ker imajo naši kupci le enega dobavitelja, so storitve cenejše.

Kako pa se je slovenski kupec spremenil v času krize?

Radi imamo več, smo bolj izobraženi in obenem tudi bolj odločni. Pred krizo smo šli v salon s 15 tisoč evri in kupili avto za 18 tisočakov, v mislih smo imeli trivratni avto, odpeljali smo karavana. Danes pa kupci po večini kupijo takšen avto, kot so si ga zamislili, redko zelo dražjega. Zelo dobro je sprejeta naša ponudba: dobro opremljen konkreten avto za konkretno ugodno ceno.

Zato se dogaja, da kupci kupujejo predvsem en model, določen motor in opremo.

Tako je, z deželno opremo se približamo nekemu idealu, avtomobilu, ki ga zahteva kupec, in ga ponudimo na zalogo. Takšna vozila so najbolj zanimiva, hkrati pa opažam, da rastejo tudi naročila avtomobilov v tovarno, po individualnih željah kupca.

Če se vrneva na Hrvaško, kakšen je okus Hrvatov v primerjavi s Slovenci?

Hrvaški kupci so predvsem cenovno zelo občutljivi, cena je glavni dejavnik pri nakupu.

Kaj pa je na hrvaškem trgu povzročil Agrokor?

Predvsem je prinesel veliko strahu, ki je največji zaviralec prodaje. Kaj se bo zgodilo, ta hip še ni jasno. Gledano v celoti, se hrvaški trg razvija, počasi raste, z afero Agrokor ali brez te. Na trgu pa vsekakor manjka optimizma.

Hrvaški trg je specifičen tudi po okusu, enoprostorcev ne marajo …

Res je, na Hrvaškem težko prodamo citroëna C4/C4 grand picassoja, ki je pri nas uspešnica. Zakaj je tako, ne vem natančno. Preprosto jim takšni avtomobili niso všeč, to izvira iz preteklosti. Je pa res, da imajo denimo v Bosni zelo radi limuzinske različice, pa našega C-elyseeja ob vstopu na trg vseeno niso najbolje sprejeli, danes je veliko bolje. Le pri majhnih avtih in športnih terencih je hrvaški okus enak slovenskemu, pri prvih zaradi cene, pri drugih pa zaradi trenda. Tudi Bosna je dobro sprejela športne terence.

Hrvaška vlada menda načrtuje velik nakup vozil, so ti nakupi pregledni?

Res jih načrtuje. Razpisi so transparentni.

Kakšen delež pa dosegate s svojimi znamkami v primerjavi s Slovenijo?

Tržni deleži so skoraj identični (Citroën 5,5 odstotka, Peugeot 6,15 odstotka), so pa zelo različni kanali prodaje.

Kaj vas je na hrvaškem trgu najbolj presenetilo?

Da je zaradi geografske razvejenosti trga zelo težko izpeljati akcije. V Sloveniji denimo pripravimo akcijo za fizične kupce, z njo z lahkoto dosežemo 250 kupcev in več, na Hrvaškem pa le 70 ali 80. Že medijsko oglaševanje akcije je zahtevno, če želimo s promocijo doseči vse dele Hrvaške. Za to res potrebujemo dobro in inovativno ekipo.

Kje pa so centri kupne moči?

Največji je vsekakor Zagreb, nato Reka. Vsi drugi so manjši.

Bi se mi splačalo kupiti peugeota ali citroëna na Hrvaškem?

Načeloma ni razlik v cenah. Morda nekaj sto evrov v eno ali drugo smer, ampak nikakor ne toliko, da bi si pokrili stroške s potjo. Ob tem so tudi deželne opreme avtov v Sloveniji drugačne kot na Hrvaškem, zato je neposredna primerjava precej zahtevna.

Kateri avto najtežje čakate?

Peugeota 5008, saj lahko z njim dosežemo velik prodajni učinek na trgu. Novi 5008 bo odlično dopolnil 3008, ta najde od 70 do sto kupcev na mesec, 5008 pa jih bo še okoli 50. Naslednji pa je mali športni terenec citroën C3 aircross, ki bo dopolnil ponudbo v razredu. Prihodnje leto pa bo naš favorit novi citroën berlingo, ki bo tokrat nekoliko drugačen kot peugeot partner.

Se bosta tudi znamki v prihodnje še bolj razlikovali, kako bi ju opisali?

Citroën bo vse bolj lifestyle znamka, saj s svojim sodobnim prodajnim programom vnaša svež veter in optimizem. Po drugi strani Peugeot združuje pregovorno germansko strogost in romansko čustvenost, ki se kažeta v kakovosti, elegantnem dizajnu in dodelani tehnologiji. S svojo prepoznavno in odlično sprejeto SUV-paleto postavlja nova pravila in prodira na trg vozil višjega cenovnega razreda. Z znamko DS pa gremo v prestižni razred, saj ponuja vozila, ki izstopajo po svojem avantgardnem oblikovanju, prefinjenosti do najmanjše podrobnosti in naprednih tehnologijah. Gre torej za tri znamke za različne kupce, kanibalizacije med njimi ne pričakujemo.

Foto: Jure Makovec

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Avto
Slovenski super elektromotor ter hrvaški in slovenski odnos do avtov
Avto
AvtoMiloš Milač Slovenski super elektromotor ter hrvaški in slovenski odnos do avtov

Slovenska družba Elaphe je predstavila super elektropogon za BMW X6, štirje motorji vgrajeni v kolesa zmorejo kar 600 "konjev", je to tehnika prihodnosti? S šefom Peugeota in Citroëna Jožkom Tomšičem smo se pogovarjali o razlikah Hrvatov in Slovencev, ko gre za avte. Te so precejšnje. Prihajajo bio goriva, kaj to pomeni za ceno vožnje. Prihaja tudi dopust, kako se nanj pripravite?

FINANCE
Avto
(intervju) Zakaj se Slovenci ne bojimo več mercedes-benzov
Avto
AvtoMiloš Milač (intervju) Zakaj se Slovenci ne bojimo več mercedes-benzov 9

Andrej Bergant, direktor prodaje osebnih in lahkih gospodarskih vozil v Autocommercu

Moje finance
Nakup
Kupuješ rabljen avto? Tu je 9 ključnih nasvetov
Moje finance
Pameten nakupMiloš Milač Kupuješ rabljen avto? Tu je 9 ključnih nasvetov

Andrej in Dejan vselej kupujeta rabljene avtomobile, češ da se novih pač ne splača, saj se cene teh v prvih treh letih znižajo za polovico. Na kaj je treba paziti pri nakupu?

FINANCE
Avto
Zakaj Mercedes-Benz za Slovence ni več tabu in ali denar kupi zadovoljstvo
Avto
AvtoMiloš Milač Zakaj Mercedes-Benz za Slovence ni več tabu in ali denar kupi zadovoljstvo

Kako se je spremenil odnos Slovencev do butične znamke Mercedes-Benz, pojasnjuje direktor prodaje osebnih in lahkih dostavnih vozil v Autocommercu Andrej Bergant, kako pomembna je cena avta za zadovoljstvo kupcev in srečanje s Hyundaijevim malim športnim terencem kono

FINANCE
Nepremičnine
Hrvaške nepremičnine: Zagreb več kot 30 odstotkov cenejši od Ljubljane, Dubrovnik podira rekorde
Nepremičnine
NepremičnineJurij Šimac Hrvaške nepremičnine: Zagreb več kot 30 odstotkov cenejši od Ljubljane, Dubrovnik podira rekorde 1

A na hrvaškem trgu niti slučajno ni takšne evforije kot v Sloveniji

FINANCE
Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje
PRO
Finance
Spletni dogodek
Redakcija Mojih financ Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje (PRO)