Mitsubishi eclipse cross je nov up japonske avtomobilske znamke, ki je na evropskem trgu zašla v ozadje. Trendovski športni terenec je prežet z zanimivimi rešitvami, kombinacijo sodobnih in klasičnih prijemov ter nekaj slabostmi, ki jih upravičeno, ali pa tudi ne, pripisujemo predseriji. Njegova proizvodnja se začne šele jeseni, na naš trg pa bo zapeljal januarja prihodnje leto. Cenovno se bo uvrščal med modela ASX in outlander.
Uvod Daniela Georgesa Nacassa, prvega moža komunikacij Mitsubishija v Evropi, je bil zgovoren. Nabit s čustvi, poudarki o velikosti in ugledu japonskega Mitsubishija, ki sodi med največje industrijske koncerne ne svetu – avtomobilski del je le delček v mozaiku. Nacass je med dolgim govorom tudi priznal, da se je znamka v zadnjih 20 letih nekoliko izgubila, v tem času je zaprla evropsko tovarno, a se je kmalu zatem zmagoslavno vrnila s hibridnim outlanderjem, ki je že štiri leta najbolje prodajan tovrsten avto v Evropi. Mitsubishi je resda tradicionalna znamka, na marsikaj je lahko ponosna, na marsikaj tudi ne – spomnimo na afero s skritimi tovarniškimi napakami v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in na lansko afero z izpusti – ta je Mitsubishi poslala v objem japonskega Nissana, ki si lasti 43 odstotkov podjetja.
Klene avtomobile izdelujejo že prek 80 let
Eno od sporočil govorca je bilo dejstvo, da Mitsubishi terensko obarvane avtomobile izdeluje že od leta 1936, ko je nastal prvi štirikolesno gnani model PX33. Torej z novincem ne sledijo trendu, ampak lastni filozofiji. V tem času je po njegovem prepričanju dosegel ugled Land Roverja in Jeepa, ustvarjali so ga predvsem modeli pajero, L200, tudi outlander v hibridni različici. Unovčiti pa ga želi tudi z novim eclipsom crossom. Številke potrjujejo, da kupci pri tej znamki iščejo terenski priokus, to dokazuje kar 77-odstotni delež SUV v lanski evropski prodaji Mitsubishija, ob tem je bila skoraj polovica avtov te znamke opremljena s štirikolesnim pogonom.
Tradicija v tem razredu ni odločilna
A trenda vseeno ni mogoče prezreti, relativnosti ugleda iz preteklosti pa tudi ne. Rastoči razred SUV je namreč na trgu uveljavil tudi znamke brez kakršnekoli terensko obarvane zgodovine, na vrhu lestvice SUV B-razreda je denimo renault captur, razred višja pa volkswagen tiguan ter korejca hyundai tucson in kia sportage. Toyoti je uspel veliki met s trendovskim C-HR, ki nima skoraj nič skupnega s klenim land cruiserjem. Letos bo C-HR le v Evropi prepričal sto tisoč kupcev in je hkrati neposreden tekmec novega eclipsa crossa.
Priključni hibrid je predrag
Kaj torej tradicija pomaga Mitsubishiju? Glede na uspeh netradicionalnih znamk ne prav dosti. Z vidika preizkušenega stalnega štirikolesnega pogona pa Mitsubishi ohranja nekaj prednosti, pri sodobnih tehnologijah – outlander priključni hibrid, pa se ji bo ta hip odpovedal. Je predraga, v prihodnje bomo našli drugo rešitev, ki vključuje elektrifikacijo pogonskega sklopa, je pojasnilo sogovornika. Morda je to dizelski hibrid v iz renaulta megana, morda kaj drugega, ugibamo. To bi bila sicer škoda za kralja priključnih hibridov.
Kaj smo pričakovali od novinca …
Kaj vse to pove o novem eclipse crossu, SUV C-razreda, ki vsaj z imenom (eclipse je bil priznan športni avto z zadnjim pogonom v devetdesetih letih prejšnjega stoletja) in kupejevskimi oblinami nakazuje izjemno športne ambicije? Kakšne so obljube serijskega avta, ki je nastal na osnovi izjemno drznih konceptov eX concept iz leta 2015 in GT-PHEV concept iz lanske jeseni?
Na podlagi vseh teh informacij smo pričakovali izjemen avto na področju dinamike in vsestranskosti. Obljubam o modelu, ki bo spremenil zgodovino, pa nismo verjeli, saj so bile v preteklosti že izrečene, ne pa tudi uresničene (model ASX). Da Mitsubishi v Evropi potrebuje avto, ki bo znamko znova uvrstil na nakupne sezname kupcev, pa je jasno kot beli dan.
… in kaj smo dobili
Odgovor na zgornje vprašanje je večplasten. Z vidika oblike eclipse cross združuje dve skrajnosti, zadržanost znamke in ekstravaganco zgoraj opisanih konceptnih modelov. Spredaj je tipičen mitsubishi nove dobe, ličen, zaokrožen in skladen, brez dvoma izhaja iz drznih konceptov. Svežino nadaljujeta lomljeni bočni liniji, zadek pa kaže na preigravanje oblikovalcev z več stili. Da je rešitev z deljenim zadnjim steklom zanimiva, ni dvoma. Da ne bo vsem všeč, prav tako.
Moda, združena z uporabnostjo
Trendovske poteze pa so, morda še bolj kot pri tekmecih, nadgrajene z nekaj res uporabnimi rešitvami, tu se kaže tradicija znamke. Denimo z dvema gubama povišana streha, ki omogoča veliko prostora za glave potnikov na zadnji klopi, pa prej omenjeno deljeno zadnje steklo, ki zadku daje kupejevski videz, steklo pod usmernikom zraka pa omogoča solidno preglednost nazaj. Ta je sicer omejena s potniki na zadnji klopi. Če je ta polna, je preglednost zelo skromna. Če na njej ni potnikov, pa povsem v naslone zadnje klopi pogrezljivi vzglavniki poskrbijo za skoraj neoviran pogled nazaj.
Klasika s sodobnimi rešitvami
Uporabnost pred trendom je opazna tudi po konkretnih ročajih na notranji strani prtljažnih vrat, velikih in preglednih zunanjih ogledalih in klasični armaturni plošči s kopico znanih gumbov. Ta je zasnovana dvoslojno – v zgornji polovici ponuja informacije (merilniki, zaslon na sredinski konzoli), v spodnji pa njihovo upravljanje. Zaslonu lahko ukazujete z dotiki ali prek pripravne »miške« oziroma touch pada, ki ima jasno razmejene štiri smeri upravljanja. Redkost v tem razredu je prikazovalnik informacij na prednje steklo (head-uo display), eclipse ga ima.
Navigacija le prek pametnega telefona
Sredinska konzola ima lahko orjaško ročico ročne zavore ali pa majhen gumb električne zavore, odvisno od opreme. Posebnost eclipsa je, da nima klasičnega navigacijskega sistema. Lahko pa uporabljate navigacijo pametnega telefona (androida ali iphona), jo prezrcalite na zaslon in jo prek njega tudi upravljate. Dobra in poceni rešitev, ki utegne biti v prihodnosti vse bolj pogosta.
Prostorna kabina, majhen prtljažnik
Potniška kabina s plastiko z videzom aluminija je tudi dovolj sveža, kakovostno izdelana. Plastika je na videz in dotik kakovostna, a ne tako zelo kot denimo pri toyoti C-HR. Je pa v sedlu eclipsa cross nekaj več prostora v vse smeri, predvsem pa za kolena na zadnji klopi, kar je posledica večjih mer. Eclipse v dolžino meri 4,4 metra, v medosje pa 2,67 metra. Mere C-HR so 4,36 oziroma 2,64 metra. Hvalimo tudi 20-centimetrski vzdolžni pomik zadnje klopi, njen naslon pa je mogoče pomikati za devet stopinj in s tem vplivati tudi na velikost sicer skromnega prtljažnika – ta meri skromnih 341 in 448 litrov. Informacij, koliko prtljage v eclipsa spravite pri podrti deljivi zadnji klopi, še ni, Mitsubishi jih bo več ponudil jeseni.
Dobro ergonomija, mlačen motor
Podprti s teorijo se usedemo za volan eclipsa crossa. Čeprav je predserijski izdelek, je izdelan dobro, stiki so natančni. V hipu najdemo dober položaj (le sedeži so precej ozki), si nastavimo velika ogledala, pobrskamo po znanih gumbih – za potovalni računalnik so spet skriti na armaturo za volan. Prvi dan nas je čakal novi 1,5-litrski turboštirivaljnik s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom CVT. Gre za povsem nov izdelek japonske znamke, z renaultovim turbom ni povezan, nam zatrdijo.
Motor je v teoriji prepričljiv, ponuja 120 kilovatov in 250 newtonmetrov navora, za pospešek do stotice zadošča manj kot deset sekund. V praksi pa je bolj mlačne sorte. Deluje sicer mirno in tiho, v višjih vrtljajih pa se oglaša s pridušenim, nič kaj prijetnim zvokom. Krivulja navora je skoraj ravna, vzpne se pri 1.500 vrtljajih, a tudi hitro pade in kaj dosti prek 5.500 vrtljajev ga nima smisla vrteti. Zmotila pa nas je skromna odzivnost ne glede na območje vrtenja. Morda gre še za predserijski izdelek in bodo inženirji popravili skromen vtis. Poraba med 6,6 in sedmimi litri (tovarna) nekoliko odstopa od tekmecev, navzgor seveda.
V ponudbi že znani, a dodelani, turbodizel
Turbodizelski motor 2.2 DI-D pride konec leta. Ponudil bo 110 kilovatov in 400 newtonmetrov navora (40 več kot v outlanderju). Inženirji so motor posodobili, izboljšali uglajenost delovanja, odzivnost in zmanjšali trenje. Na voljo bo z ročnim ali osemstopenjskim samodejnim menjalnikom japonske znamke Aisin.
Rešitev in nova slabost menjalnika CVT
Menjalnika se lotimo z odporom, učinku pralnega stroja (nenehnega in slišnega vrtenja) pri brezkončnostnem CVT pač ne gre uiti. Inženirji pa so to lastnost vseeno odpravili z osmimi prednastavljenimi stopnjami, vrtenja in hrupa je torej manj. Žal pa menjalnik ne zna sam prestavljati navzdol, ko vrtljaji padejo, zato hitro ostanete brez sape. Sam štirikolesni pogon je brezhiben, z odlično trakcijo in nezaznavnim razporejanjem moči med prednji in zadnji kolesni par. To vseskozi dovaja na vsa štiri kolesa, do zadnjih pa pošlje najmanj 20 do 60 odstotkov moči.
Preveč mehkobe, nenatančnosti
Podvozje podobno kot motor potrebuje še nekaj dodelave. Vzmetenje se nam je zdelo premehko, volan premalo natančen, občutek za volanom športnoterenskega eclipsa cross pa je manj suveren, kot bi si želeli od takšnega avtomobila. Resda ne gre za športni avto, to trdijo tudi pri Mitsubishiju. A dejansko ne gre za športnost, ampak odzivnost sklopov, volana in motorja, tudi preveč plavajočega podvozja, tu tekmeci ponujajo boljši kompromis. Je pa na strani udobja eclipse cross precej prijeten, saj dobro požira cestne luknje in neravnine.
Potencial ni majhen, toda...
Morda, vsaj upamo tako, bo Mitsubishi do serijske proizvodnje v jeseni, še izpilil podrobnosti na področju voznih lastnosti. Tu ima ogromno rezerve. Če ga bo ob tem tudi primerno cenovno umestil, po naši oceni za okoli 20 tisoč evrov za bencinsko 1.5 turbo motor in osnovno opremo oziroma 22 do 23 tisočakov pri boljši stopnji opreme, utegne pritegniti veliko kupcev in dejansko obuditi nekdanjo slavo japonske znamke. Tekmeci kažejo, da so potenciali veliki, okoli sto tisoč avtov v Evropi in 300 ali več v Sloveniji.
Foto: Mitsubishi in Miloš Milač
