Nova doba je v avtomobilizem prinesla štiri glavne trende - povezljivost različnih naprav v avtomobilih, souporabo oziroma car sharing, avtonomno vožnjo in elektrifikacijo pogonov. Ta se razvija hitro, rastejo polnilnice za električne avte, povečuje se njihova prodaja, pri čemer je po McKinseyjevi raziskavi odločilen premik v glavah kupcev. Raziskava kaže, da je 50 odstotkov kupcev novih avtov v ZDA in Nemčiji že prestopilo prvo oviro, saj so se v teoriji ali praksi srečali z električnim avtom in tako vsaj delno pregnali predsodke do te tehnologije.
Nad električarji najbolj navdušeni Norvežani
Kljub temu pa le 20 od 50 Američanov, ki poznajo električne avtomobile, dejansko razmišlja o nakupu. Od teh se jih za nakup odloči le štiri odstotke, v Nemčiji je ta delež še manjši, le tri odstotke. Na Norveškem pa precej večji. V severnoevropski državi, ki slovi tudi po zelo visokih subvencijah pri nakupu električnih avtomobilov – vlada prispeva kar 25-odstotni popust v obliki nižjih davkov –, kar 22 odstotkov potencialnih kupcev dejansko tudi kupi električni avto. Lani so električni avtomobili imeli kar 24-odstotni tržni delež, vodilni delež ima Tesla Motors. V Nemčiji je denimo ta le polodstoten, v Sloveniji je podobno.
Dva milijona avtov na zunanje polnjenje
Globalni vozni park električnih avtov pri priključnih hibridih trenutno obsega dva milijona vozil. Popolnoma električni imajo 61-odstotni delež, ocenjujejo pri EV Volumes. Letos bo globalni vozni park dopolnilo še 1,1 milijona avtov, električni bodo dosegli manjšo rast kot priključni hibridi. Kupci so lani v svetu kupili natančno 773.600 električnih avtomobilov in priključnih hibridov, kar je 42 odstotkov več kot leta 2015. Kljub kar 20-krat večji rasti kot na celotnem avtomobilskem trgu je tržni delež električnih avtov znašal le 0,86 odstotka.
V Evropi letos 30-odstotna rast
V zahodni Evropi je v prvih štirih mesecih letos prodaja električnih avtov na letni ravni zrasla za 30 odstotkov, na 40.607 vozil. Tržni delež je poskočil z 0,65 na 0,81 odstotka, največji pa je bil spet na Norveškem – okoli 20-odstoten. Norvežani so do aprila kupili 1.991 električnih avtov, kar je trikrat toliko kot Nemci.
V Sloveniji vodijo Toyotini hibridi
V Sloveniji obstaja le skupna statistika električnih avtov in hibridov (z zunanjim polnjenjem in brez njega), njihova prodaja pa se je v prvih petih mesecih skoraj potrojila, s 191 na 503 avtomobile. Absolutno najmočnejša znamka je Toyota, saj je z modeli C-HR, yaris, rav4 in auris zavzela prek 50 odstotkov trga. Rasla pa je tudi prodaja zgolj električnih BMW i3, v prvih petih mesecih lani je ta našel 13, letos pa že 40 kupcev. Renault zoe je poskočil s sedem na 25 vozil, nissan leaf pa s tri na 13.
Skoraj sto tisoč polnilnic v Evropi
Eden glavnih dejavnikov rasti prodaje električnih avtov je razvoj polnilne infrastrukture. V Evropi je danes 98.913 polnilnic različne izhodne moči, v Sloveniji pa okoli 240. V gradnjo infrastrukture so se vključili tudi avtomobilski proizvajalci. BMW, Ford, Daimler, Audi in Porsche bodo prihodnje leto postavili 400 ultra hitrih polnilnic ob evropskih avtocestah, leta 2020 pa bo delovalo že prek tisoč polnilnic za električne avtomobile in priključne hibride vseh znamk.
Kaj se napoveduje?
Proizvajalci bodo v prvi fazi gradili hitre polnilnice z izhodno močjo od 50 do 150 kilovatov, v drugi pa že s 350 kilovati, kar se danes zdi pravi futurizem glede na to, kakšni so električni avtomobili na trgu. Ti imajo večinoma baterije zmogljivosti od 20 do 40 kilovatnih ur, le redki imajo zmogljivejše. Ultra hitre polnilnice bodo njihove baterije napolnile v le petih minutah, kar je že primerljivo s hitrostjo točenja goriva. Današnje hitre polnilnice CHAdeMO z izhodno močjo 50 kilovatov, postavili so jih proizvajalci Kia, Mitsubishi in Renault-Nissan, omogočajo, da se baterije v pol ure napolnijo za 136 kilometrov dosega, kar sicer tudi ni več tako slabo.
Slovenska elektroinfrastruktura
Največji slovenski projekt hitrih polnilnic je nastal lani, ob avtocestah je zraslo 26 polnilnic v okviru Zelenih koridorjev Slovenije. Ta je del mednarodnega projekta Srednjeevropski zeleni koridorji, ki zajema 115 hitrih polnilnic v Nemčiji, Avstriji, na Slovaškem, v Sloveniji in na Hrvaškem.