Še pred odhodom v Milano smo se naposlušali šal in zbadanja. »Kaj sploh hodite tja, ko pa smo jo že vsi videli in o njej vse prebrali?« je tako priletelo z več koncev. Res je, tudi sam sem zjutraj o 416 cm dolgi Hyundaijevi koni vedel že veliko, tudi njena drzna športno-terenska podoba ni bila skrivnost, po domači premieri v korejskem Seulu so bile že na voljo tovarniške fotografije.
A vse skupaj je podobno, kot bi lizal sladoled skozi steklo ali rajsko plažo občudoval zgolj na slikah. Občutki in dogajanje v živo so tisto, kar zares šteje in tega smo se z novinarskimi kolegi vnovič zavedli v večernih urah, ko nas je že na vhodu v prireditveni prostor kot kake stare znance pozdravil Peter Schreyer, oblikovalski virtuoz v skupini Hyundai-Kia ter v preteklosti mentor našemu Robertu Lešniku, nato pa sproščeno padel v debato s kolegi.
Na majhnem, a vseeno zračnem prostoru v Area Pergolesi so se italijanščina, nemščina, francoščina, španščina, portugalščina in angleščina mešale s skandinavskimi jeziki, na hitro smo pozdravili kolege iz Grčije, Češke in Slovaške in Madžarske ter družno občudovali tisoč in en način (samo)promocije lifestyle kolegov in predvsem kolegic. Prava osvežitev v sicer precej moškem svetu avtomobilskega novinarstva.
Za hip se je morda zdelo, da je Hyundai v Milano povabil vsakega, ki je v svojem blogu ali vlogu vsaj enkrat omenil kak avto, vmes se je znašel tudi konin ambasador in maneken Mariano di Vaio s 5,9 milijona sledilci na Instagramu, a prav to je dalo prireditvi še poseben čar.
Prodorna Angležinja je tako dogodek večino časa prenašala v živo, zvestim sledilcem razkazovala svojo garderobo, skupaj z njo so se korak za korakom sprehajali po prizorišču. Brez selfija s Schreyerjem jasno ni šlo, nekaj besed in vpogled v njen profil pa je pokazal, da jo spremlja več sto tisoč ljudi.
Napetost je počasi naraščala, fotografije, video posnetki in zapisi na socialnih omrežjih so se množili, ko so nas končno povabili v poseben prostor, pa sta kozarček osvežilne pijače v rokah zamenjala telefon in fotoaparat. Na takšnih dogodkih je zato ključna pozicija v prvi vrsti, sploh če prireditev povezuje atraktivni supermodel Claudia Bechstein.
Na odru so se nato samozavestno in odločno izmenjevali mladi oblikovalci in inženirji, povedali tedaj že znana dejstva o koni, dodali pa tudi nekaj svojih misli in občutkov, ki so jih spremljali skozi nastanek novega modela. Obljubili so vozniške užitke, natančno vodljivost ter zanesljivo lego, kona pa je seveda založena z najnovejšimi tehnologijami in varnostno-asistenčnimi sistemi.
Športnega terenca so namreč naredili po načelih in željah sodobnega sveta, po njihovo pa krog oboževalcev ne bo majhen in bo k znamki znal privabiti nove kupce. Prav dizajn danes najbolj igra na čustva kupcev ter odpira denarnice, seveda pa kona premore še nekaj adutov.
Zadnji trenutki pred razkritjem so pripadli Schreyerju, ki je najbolj zaslužen za preobrazbo znamke in njene uspehe na evropskih tleh. S svojimi bogatimi izkušnjami je bedel nad razvojem končne podobe avtomobila, ekipi pa najbolj polaskal z mislijo, da se ob koni počuti tako mlad, kot so oni sami. Ekipi je čestital za odlično opravljeno delo tako »kul« avta ter med glasnim aplavzom nadaljnjo pozornost prepustil glavni zvezdi večera.
Hyundai kona je že po nekaj sekundah pregnala vse dvome o tem, da bi utegnila biti dolgočasna, konfekcijska.
Daleč od tega. Njena podoba je drzna in zanimiva, s kolegi smo družno občudovali razgiban prednji del – luči so postavljene v treh nivojih – ter zelo samosvoj zadek, ki pa kljub temu da hitro vedeti, kateri znamki pripada.
No, v prid večje varnosti bi smerniki lahko bili postavljeni višje. Gneča okoli avtomobila je bila nepopisna, poseben uspeh pa je zato v objektiv ujeti avtomobil, kjer ni kake glave, roke ali noge – pa čeprav gre za dolgonoge lepotice.
Ko smo se končno usedli v kono – zaradi višjega odmika od tal je vstopanje in izstopanje udobno -, smo ugotovili, da se notranjost precej spogleduje z modelom i30.
Na vrhu armaturne plošče je tako trendovski zaslon, kakovost izdelave je na visoki ravni, uporabljeni materiali so na otip prijetni in kvalitetni, vse skupaj pa popestrijo kontrastni šivi in dodatki v barvi karoserije. Notranjost te hitro prepriča, potniška kabina je praktična in nič kaj utesnjena, po tej plati ponuja več prostora kot za številko večji avtomobili. Spredaj se sedi zelo dobro, saj je sedežni položaj dobro nastavljiv, začasni sopotniki pa so pohvalili tudi prostornost zadaj, tako za kolena kot za ramena in glave.
Češki kolega se je zapičil v prtljažnik in na glas ugotavljal, da ga je dovolj za kampiranje v dvoje. Čeh bo že vedel, konec koncev gre v zadek povprečnih 361 litrov (povečljiv do 1.143). Obdelava je zgledna, prtljažnik pa je zaradi nizkega nakladalnega roba lahko dostopen, uporabnost in red povečuje dvojno dno. Zadnja klop se deli v razmerju 60:40, naklon naslona pa žal ni nastavljiv.
Pogled pod motorni pokrov okoli 1.250 kg težkega eksponata je razkril novi litrski bencinski trivaljnik 1.0 T-GDI z 88 kilovati (120 KM) in 172 Nm največjega navora. V ponudbi bo prav tako nov 1,6-litrski bencinski T-GDI s 130 kW (177 KM) in 265 Nm ter dve različic novega 1,6-litrskega turbodizla s 85 in 100 kilovati (115 oziroma 136 KM) ter do 320 njutonmetri navora. Zahtevnejši kupci bodo lahko posegli tudi po štirikolesnem pogonu in sedemstopenjskem samodejnem menjalniku z dvojno sklopko (7DCT). Osnovni sistemi aktivne varnosti vsebujejo samodejno zaviranje v sili s prepoznavanjem pešcev (od 8 km/h navzgor), sistem za nadzor prečnega prometa za vozilom, nadzor mrtvih kotov in smeri znotraj pasu ter prilagodljiv svetlobni snop.
Novinke na trgu kompaktnih športnih terencev to pot še nismo zagnali, smo pa zato prisluhnili ritmom elektronske glasbe, ki jih je v živo mešal priznani DJ Jan Blomqvist.
Tudi njemu je Hyundaijeva kona všeč, saj je njena oblika moderna in drzna ter v svetu bolj uniformiranih malih križancev pomeni pravo osvežitev, na cesti pa bo odstopala tudi zaradi živahnih barv. K nam kona pride oktobra, cene sicer še niso znane, a bo po vsej verjetnosti umeščena v bližino 17 tisočakov, za električno v prihodnosti pa bo treba pripraviti okoli 35 tisočakov.
Čeprav smo pred osemurno vožnjo zelo dobro vedeli, kakšne so mere in lastnosti kone ter kako zgleda, je izkušnja iz prve roke vredna veliko več. Avtomobil je treba spoznati od blizu, si ga ogledati z več zornih kotov, ga potipati, se usesti vanj…kona je res nekaj posebnega, predvsem pa ni dolgočasna, smo v krajšem pogovoru pritrdili guruju oblikovanja Schreyerju. Kona ima vse možnosti, da postane ikona.
Foto: Matej Kačič
