V Dunaj se mimogrede zaljubiš, saj je avstrijska prestolnica stičišče umetnosti, znanja in gospodarskega razvoja ter ena najbolj popularnih turističnih destinacij v Evropi. Najstarejši živalski vrt na svetu, očarljiva palača Schönbrunn in vedno zabavni Prater, mesto pa tudi ena izmed najbolj zelenih prestolnic na svetu.
A vse to ni bilo dovolj, da bi me svetovljanski in zanimivi Dunaj v svojem objemu zadržal za več kot le nekaj ur. V podzemni garaži luksuznega hotela so nas čakale športnice in avanturistke iz Češke, da se z njimi pobliže spoznamo in kakšno »ušpičimo«.
No, kdor je zdaj pričakoval žgečkljivo nadaljevanje za tiste nad 18 let, se je nekoliko uštel, saj so bile na vragolije pripravljene nove Škode: octavia RS in octavia scout, ki v salone prideta v juniju.
Enako kot običajna octavia sta obe spredaj dobili nov obraz s prilagodljivimi LED-žarometi, zaradi česar sta še bolj prepoznavni, rahlih sprememb so bili deležni še maska in odbijači, zadaj imata LED-svetlobna telesa, njune mere pa so ostale enake. V notranjosti sta prenovljeni in oblikovani glede na namen obeh vozil, tako ima RS nove športne sedeže in osvežene merilnike, scout pa trpežnejše sedeže, ki pridejo prav pri terenski uporabi.
Obe octaviji sta dobro založeni tudi z varnostnimi asistenčnimi sistemi, ki vsakodnevno vožnjo delajo varnejšo in manj stresno, na sredini pa je lahko 9,2-palčni zaslon na dotik. Čehi so velik korak naprej naredili tudi na področju povezljivosti, saj prenovljen infotainment sistem omogoča veliko več storitev kot prej. Na voljo so povezava wi-fi, Google earth, storitev Care connect, s pomočje Apple carplay, Android auto in Mirrorlink pa se razume tudi z vašim pametnim telefonom.
Za začetek sem izbral športno nastrojeno RS, ki pri nas zapelje vsakega šestega kupca octavije. V njenem nosu je bil 2,0-litrski turbobencinski motor z 230 »konji« in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom za 27.450 evrov (oziroma tisočaka več za karavan).
Še močnejša Octavia RS tako potegne do 250 km/h, z mesta do 100 km/h pa pospeši v 6,7 sekunde. Ker so Dunaj in okolico božale dežne kaplje, sem bil med ovinki še toliko bolj hvaležen za serijski stabilizacijski program ESC s športnim načinom delovanja in elektronsko uravnavano prečno zaporo na sprednji premi.
Inženirska domislica je svoje prednosti pokazala predvsem ob dinamičnem pospeševanju iz ovinka, kar ji omogoča elektronska funkcija zapore diferenciala pogonskih koles. Zdrs se tako omeji le na tisto kolo, ki je na notranji strani zavoja, to pa še dodatno optimizira prenos moči na cesto.
Po nekaj ščemenja v želodcu ob hitrem pospeševanju sem se odpravil na avtocesto, kjer sem vsaj delno lahko občutili 230 konjev in 350 Nm navora. Omejitve so le omejitve, vso energijo RS-ke pa sem kanil sprostiti na za to primernem poligonu.
V Pachfurthu sem se presedel v limuzinsko različico RS s 6-stopenjskim menjalnikom DSG za 29.642 evrov, preizkusil serijski »launch control« in se na vso moč pognal med stožce na enem izmed poligonov.
Tam do izraza pride predvsem agilnost avtomobila, ki se podobno kot pri človeškem telesu nanaša na eksplozivni začetek, upočasnjevanje, spremembe smeri in ponovno hitro pospeševanje, obenem pa je treba ohranjati nadzor nad vozilom in zmanjševati izgubo hitrosti.
Octavia RS se je med stožci počutila kot doma, kljub spolzkemu vozišču pa sem progo prevozil z visoko povprečno hitrostjo. ESC s športnim načinom delovanja in elektronska zapora diferenciala sta se znova izkazala za odlično kombinacijo, saj je RS-ka odlično držala začrtano smer.
Vse skupaj se je potrdilo tudi na preizkusu z vodno oviro, ki sem se ji igraje umikal in že nekoliko vročekrven zapeljal na »drift« poligon. Kombinacija zmogljivega motorja in prave ročne zavore je poskrbela za nekaj atraktivnih drsenj, a gotovo bi šlo še bolje s štirikolesno gnano različico? Seveda, grem po turbodizelsko RS s 184 konji in pogonom na vsa štiri kolesa, ki se je že večkrat izkazala za praktično idealno kombinacijo v vseh vremenskih pogojih,.
Vse ni šlo tako, kot sem načrtoval, saj sem vmes uzrl velikanski hrib, po katerem se je skoraj navpično spuščala avanturistična octavia scout s ceno od 28.515 evrov. Ni druge, treba se bo preleviti v klenega Slovenca, ki ima v prostem času tisoč in en hobi.
Osvajanje hribov in gora, smučarija, izleti v neznano, preživljanje prostega časa v odmaknjenem vikendu ali pa nabiranje gob so aktivnosti, pri katerih pa še kako prav pride primeren avtomobil. Če ima štirikolesni pogon, na izpostavljenih mestih zaščiteno karoserijo, dovolj velik odmik od tal in ogromno prostora v kabini in prtljažniku, potem je to že skoraj jackpot.
Za glavni dobitek na razmeroma zahtevnem poligonu se je tokrat izkazala octavia scout v različici s 184-konjskim turbodizlom in 6-stopenjskim menjalnikom DSG – štirikolesni pogon je serijski.
Njegovi osrednji elementi so hidravlična elektronsko vodena večploščna sklopka in elektronski zapori diferencialov XDS+. Sistem v octaviji scout deluje nezaznavno in povsem neodvisno od voznika, ki zgolj s funkcijo "driving mode select" izbere način vožnje Off road. Elektronika v tem primeru nekoliko prilagodi delovanje pogona, plina in menjalnika za težje razmere, zato sem poln pričakovanj ugriznil v terenski poligon. Le kaj zmore tale robustna skavtinja, ki je sicer znana po tem, da se ne boji prašnih in blatnih stranpoti?
Morda se v praksi z vozilom še niste znašli na terenu, ko se z rameni skorajda dotikate podlage, ampak občutek je prav nenavaden. Skavtinjo resda nisem podvrgel tako zahtevnemu preizkusu, a kljub vsemu se je na okoli 30-stopinjskem bočnem nagibu vedla, kot da ni nič.
V drugo sem jo še nekoliko nagnil pa kljub temu ni bilo težav, da bi se skupaj prekucnila. Verjamem, da vsak deseti kupec takšnega avtomobila pri nas premore kar nekaj pustolovskega duha, a v tako ekstremne razmere se najbrž ne bo podal.
Občasno pa se bo morda znašel znotraj kanalu podobnega useka, v gozdovih je tega precej, kjer se vozilo mimogrede po diagonali zaziba le na dveh kolesih. Štirikolesni pogon se je tu znova izkazal, sam sem le zmerno tiščal plin in počakal, da je elektronska pamet usmerila navor na kolesa, ki so bila tisti hip v stiku s podlago.
Prenos pogona med obema osema in stranema vozila je deloval hitro in natančno, nato pa me je pri naslednji vaji le malo stisnilo. Ta je narekovala, da povprek zapeljem po strmem useku navzgor mimo stožca, kot bi se ogibal oviri in takoj zatem vozilo usmerim z nosom močno navzdol ter se znova uprem v strm usek.
Čeprav zmore octavia scout premagovati do 16,6-stopinjske vstopne in do 14,5-odstotne izstopne kote, sem bil prepričan, da bom z robustno zaščito odbijača zadel klančino ali pa jo vsaj malo podrsal. Prisluhnil sem, a razen predenja turbodizla v nosu ob počasnem lezenju mimo stožcev nisem slišal nič. Odbijači so ostali nedotaknjeni, vaja pa me je tako prevzela, da sem jo še enkrat ponovil. Neverjetno, skavtinja je tukaj dokazala, da je kos tudi razmeram, v katerem se izkažejo kleni terenci.
Po nekaj hitro odpeljanih delih makadama, kjer je do izraza znova prišla zmogljivost štirikolesnega pogona, sem se s skavtinjo pripeljal na vrh klanca.
Skoraj 40-stopinjski naklon sem od spodaj gledal s spoštovanjem, saj je šlo za skoraj stometrsko pot v globino, zdaj tik pred spustom pa je bilo vse skupaj še bolj napeto. Čez pokrov motorja na vrhu namreč nisem videl nič kot le pokrajino v daljavi, steza navzdol pa tudi ni bila širša od treh metrov – zaradi dežja je bila še delno namočena.
A razlogov za skrb ali celo strah ni bilo, scout je namreč opremljen s sistemom za varno spuščanje navzdol, ki spada k vozniškemu programu Off road. Avto sem pripeljal do roba »prepada« in ga počasi pognal prek njega, nato pa je za vse drugo poskrbela elektronika. Ta je z nežnim samodejnim zaviranjem poskrbela za varno in samodejno spuščanje po strmini in to s hitrostjo manjšo od pešca.
Octavia scout sicer ni pravi terenec, vendar pa je skupaj z velikim prtljažnikom (od 610 do 1.740 litrov), zares prostorno potniško kabino ter elementi aktivne in pasivne varnosti najbolj vsestransko uporabnih avtomobilov na trgu.
Poligon Pachfurth pa je za nas skrival še eno poslastico, dober kilometer dolgo dirkaško stezo, tam pa bi lahko s športno RS brez zadržkov in omejitev odplesal divji ples. Proga ima več močno zaprtih ovinkov za drugo prestavo in dolgo ravnico, kjer se da uporabit četrto ali peto prestavo.
Za inštruktorjem sem se najprej zapeljal s turbobencinsko octavio z 230 konji, prednjim pogonom, menjalnikom DSG in športnim načinom delovanja ESC sistema. Med opisovanjem idealne linije smo v skupini odpeljali počasen krog, nato pa nekaj hitrih, ki jih je še dodatno popestril dež.
Spolzka steza bi načeloma lahko povzročala preglavice v zavojih, a je motorno moč na asfalt dokaj suvereno prenašala elektronska zapora diferenciala. Podkrmarjenja tako skorajda ni bilo moč čutiti, inštruktorju z enako zmogljivim avtom pa sem sledil kot na veliki nagradi Formule 1. Ostali vozniki so iz zavoja v zavoj zaostajali, tako da je inštruktor na koncu še nekoliko stopil na plin in se me skušal otresti.
Za prvo silo mu je uspelo, saj gre v takšnih primerih za vrhunske šoferje, z veliko izkušnjami tudi na pravih dirkah. Ker je vse bolj deževalo, sem se odločil za zamenjavo »orožja«, na stezo pa sem pripeljal 184-konjsko turbodizelsko octavio RS z menjalnikom DSG in štirikolesnim pogonom za 32.115 evrov. Resda je šibkejša od bencinske različice, a prav na spolzkem terenu bi prenos moči tudi na zadnji kolesni par moral dodati pomemben košček na tehtnico, sploh v zavojih in izstopih iz njih.
Nisem se zmotil, octavia RS 4x4 se je po pisti kljub nalivu peljala kot po tračnicah, z minimalno izgubo oprijema v zavojih. Inštruktor s prednjim pogonom je bil to pot brez moči, nekaj prednosti si je zaradi večje moči nabral zgolj na ravnini, a se je ta med šikano znova stopila, kombinacijo hitrih in na to zaprtih zavojev pa sem zlahka odpeljal tik za njim.
Preizkus na stezi je pokazal, da je v težjih vremenskih pogojih štirikolesni pogon »zakon«, obe športni octaviji pa sta se izkazali z veliko športnega naboja in potenciala, ki večkrat presega normalne pogoje v prometu. Brez pohvale inštruktorja za odlično vožnjo ni šlo, a velik del zaslug za to smo s kolegi pripisali avtomobilu, ki bo (v eni ali drugi različici) samo še bolj trdno zasidran med prodajno elito.
