Stelvio je prvi športni terenec (SUV) milanske družbe Alfa Romeo (AR) in kot prvorojencu so mu naložili izjemno zahtevno nalogo, saj naj bi postavil »nova merila v tem razredu«. Ampak latinski kompaktnež se noče primerjati s komerkoli, temveč svoje konkurente vidi predvsem v BMW X3, audiju Q3, mercedesu GLC in seveda porscheju macan. Germanska suvovska druščina modre krvi že dolgo in zelo uspešno blesti na številnih trgih, zato mora stelvio v churchillovskem slogu najprej računati na znoj in tudi kakšno solzo.
Kompaktni športni terenec, ki se v dolžino potegne do 469 centimetrov, medtem ko je medosne razdalje za 282 centimetrov, je narejen v pričakovani maniri, sicer značilni za Alfa Romeo: karoserijska podoba dokazuje oziroma potrjuje prefinjenost in opazno eleganco latinskega oblikovanja pločevine v kombinaciji s športnostjo, dodana je še suvovska uporabnost oziroma funkcionalnost. To, da je stelvio v tesni sorodniški povezavi s še vedno svežo in tržno (še) ne tako uspešno giulio, ki razburja predvsem v svoji najmočnejši izvedbi, pri AR sploh ne skrivajo. In da se želi še najbolj zgledovati po super uspešnem macanu, ki tako rekoč lomi konkurenco in prinaša Zuffenhausnu skoraj neverjetne pluse, tudi ne more biti prav velika skrivnost.
V rojstnem listu tega športnega terenca je zapisanih kar nekaj ugodnih pridevnikov: prtljažnik naj bi bil s svojimi osnovnimi 525 litri med največjimi v tem razredu (prej omenjeni macan je 25 litrov skromnejši), z veliko odprtino in zelo nizkim nakladalni robom utegne ugajati onim, ki niti v sanjah ne zanemarjajo uporabnosti, pa tudi pri notranji višini in širini voznikovega prostora naj bi bila lovorika v njegovi vitrini. Enako velja za obračalni krog (11,75 metra), medtem ko količnik zračnega upora z vrednostjo 0,32 zgolj potrjuje mojstrstvo apeninskega risanja avtomobilov.
V tehničnem pogledu stelvio dokazuje pričakovano sodobnost. Razporeditev mas v razmerju 50 proti 50 je tako rekoč idealna, uporaba lahkih materialov je pripomogla k ugodni teži (1.660 kilogramov), struktura avta pa kljub vsemu zagotavlja ustrezno torzijsko trdnost. Mimogrede: kar 80 prednjega in 45 odstotkov zadnjega vzmetenja oziroma preme je aluminijaste (prav tako tudi vrata, prtljažna vrata, zavore, blok motorja ...), kardanska gred, ki prenaša moč na zadnji kolesni par, je narejena iz ogljikovih vlaken, zato tehta vsega sedem kilogramov. Vse to naj bi pripomoglo k dobri vozni dinamiki, pomembnemu bistvu stelvia – ampak o tem se bo treba še prepričati …
Ker se športni terenec tako očitno spogleduje z giulio, je podobnost tudi v notranjosti več kot očitna. Gotovo si zapomniš gumb za zagon motorja na levi strani volanskega obroča, tudi ozek, v tem primeru komaj 6,5-palčni multifunkcijski zaslon, ne more skriti sorodništva. Ampak takole na hitro se zdi dokaj ozek ali preozek za funkcionalno spremljanje vsega tistega, kar mu je naloženo. V tolažbo AR ponuja 8,8-palčni zaslon – za doplačilo, kakopak. In da so na voljo številni asistenčni sistemi, ki skrbijo predvsem za varno vožnjo (omenjam zelo koristen in pomemben IBS ali integrirni zavorni sistem, ki združuje nadzor stabilnosti VDC in servozavoro), je pričakovano; tudi Harman-Kardonovo ozvočenje s 14 zvočniki je nekaj, kar bi smelo biti v stelviu pričakovano, še bolj pa 20-palčna platišča in izbiranje med desetimi barvami karoserije.
Motorna ponudba zdaj na začetku ni izjemno pestra, se pa utegne popestriti. Na voljo sta dva motorja, dvolitrski bencinski turbo v dveh izvedbah moči (148 in 206 kilovatov), pri čemer zmogljivejši po tovarniških podatkih prinaša največ 230 kilometrov na uro, pospešek 5,7 sekunde do sto kilometrov na uro ter povprečno porabo sedem litrov goriva. Dizel je prav tako turbo, vendar v treh variantah (154, 132 in 110 kilovatov), zmogljivostno nekaj skromnejši od bencinarja, pa v vseh izvedbah prijaznejši pri porabi (4,7 oziroma 4,8 litra goriva). Menjalnik je samo samodejni osemstopenjski, pogon pa bodisi štirikolesni (Q4) ali pa zgolj na zadnji kolesni par s samozapornim mehanskim diferencialom.
Uvodno omenjena znoj in kakšna solza sta namenjena ne le globalnim tovarniškim načrtom s stelviom, ki jih s skoraj značilno latinsko nonšalantnostjo naokoli trosi prvi človek Fiata oziroma FCA Sergio Marchionne, ampak tudi temu, kako naj bi se kompaktni športni terenec prijel pri nas. Upajo na letošnjo prodajo okoli sto avtomobilov in očitno dobro vedo, da ne bo preprosto. Sicer pa: v najcenejši izvedbi (2,2 dizel 150) je stelvio naprodaj za 34.990 evrov, medtem ko je najcenejša bencinska različica (2,0 turbo 200) na voljo za 38.990 evrov, vendar s štirikolesnim pogonom Q4. Pri prvi varianti je že vključen popust pet tisoč evrov, pri vseh drugih 2.500 evrov. V najdražji izvedbi 2,0 turbo Q4 280 first edition je stelvio v domači garaži za 52.490 evrov.
Foto: Vinko Kernc in Janez Kovačič
