Načelnost ni enostavna čednost: Toyota v obetavni pomladi predstavlja in hkrati ponuja v prodajo prenovljenega yarisa, ki je ob karoserijski pomadi dobil tudi nov bencinski agregat. A ta ostaja v opaznem ozadju. Veliko več pozornosti namenjajo znanemu hibridnemu pogonu, ki je bistvo poslovne in siceršnje filozofije japonske avtomobilske hiše. In tudi zato skoraj ignorirajo dizelsko različico tega avtomobila nižjega razreda.
Smeli načrti s hibridi
Usmeritve Toyote so znane: še naprej ali še veliko bolj kot doslej ostaja zavezana hibridni tehnologiji, ki se je rodila s prvo generacijo priusa leta 1997. Tovarna je torej že pred desetletji zakoličila smer, ki postaja v zadnjih letih vse bolj prevladujoča. Tudi zato se zdi realen načrt, po katerem naj bi se delež hibridnih toyot vseh vrst oziroma razredov do prihodnjega leta povečal na 30 odstotkov, čez tri leta pa naj bi bil kar polovičen. V teh načrtih ima svoje mesto tudi yaris, hibridni pa še posebej.
Premišljenost tokratne prenove
Tokratna prenova tretje generacije (od leta 2011) je že druga po vrsti in je kljub temu, da ima malček razreda B (394 centimetrov dolžine) po tovarniških zagotovilih kar 900 novih delov, opravljena previdno, celo zadržano: nove so luči, spremenjen je odbijač, ki zdaj tvori tako imenovano katamaransko obliko, malce drugačna je maska. Zadek je dobil nova vrata. V izvedbi bi-tone ima vedno črno streho z vsemi oporniki vred, dodani sta dve novi barvi (hidro modra in tokio rdeča), skupaj jih je na voljo deset. Premišljenost druge prenove je razumljiva oziroma sprejemljiva, kajti avto si zagotavlja v svojem razredu na evropskih trgih soliden 6,5-odstoten tržni delež, od leta 2001 pa jih je iz tovarne v francoskem Valencienesu pripeljalo nekaj več kot tri milijone. Razlogov za kakšno presunljivo spremembo oziroma obnovo torej ni bilo.
Več svežine v kabini, tišji hibrid
Notranjost je dobila nove preobleke, nekaj je novih barv, tako da je yaris ohranil svežino, lastnost, s katero se toyote prejšnjih generacij zanesljivo niso mogle pohvaliti. Ker je dimenzijsko ostal enak, je volumsko nespremenjen tudi prtljažnik (286 litrov), ergonomijo je prav tako ostala prijazna, trije na zadnjih sedežih pa seveda ne bodo mogli prehvaliti udobnosti oziroma prostornosti. So pa pri hibridu ugodili pripombam dosedanjih lastnikov, ki so menili, da je avto nekoliko preglasen, in zato izboljšali njegovo zvočno zatesnjenost.
Večji in varčnejši bencinski motor nasprotuje trendom
Prava novost je seveda 1,5-litrski bencinski štirivaljnik. Z njim so nadomestili dosedanji 1,33-litrski agregat. Povečanje gibne prostornine ob splošnem zmanjševanju (downsizing) pojasnjujejo tudi z nekaj tehnično-ekonomskimi razlogi, po drugi strani pa je novi agregat 10 odstotkov močnejši oziroma z večjim navorom (111 konjskih moči oziroma 82 kilovatov pri šest tisoč vrtljajih v minuti, 135 newtonmetrov navora pri 4400 vrtljajih). Povrh tovarna napoveduje 12 odstotkov manjšo porabo. V povprečju naj bi bila ta od 4,6 do pet litrov (z ročnim šeststopenjskim menjalnikom), končna hitrost okoli 175 kilometrov na uro, pospešek 11 sekund do 100 kilometrov na uro. Yaris v tej izvedbi ne more ponuditi kakšnih posebnih presežkov, se pa (znova in ne zgolj pri tem avtomobilu) obregneš ob porabo: v okolici nizozemskega Amsterdama ob vseh omejitvah ni veliko možnosti za kakšno izrazito dinamiko, toda povprečna poraba okoli sedem litrov kaže na (pre)veliko razhajanje med normativnim in dejanskim.
Dizel skoraj brez pomena
Sicer pa v ponudbi še naprej ostaja bencinski trivaljnik (69 konjskih moči) in v uvodu omenjeni dizel 1.4 D-4D (90 konjskih moči). Ampak slednji je v tako rekoč popolni anonimnosti, saj mu japonska avtomobilska hiša v novinarskem gradivu ne namenja niti stavka …
Hibrid pa ohranja veliko veljavo
Je pa zato pri prenovljenem yarisu na velikem odru hibrid. Skrivnosti ni: načeloma je ostal enak, kombinacija 1,5-litrskega bencinskega motorja (ki nima nič skupnega s prej omenjenim novim 1,5-litrskim motorjem) in elektromotorja zmore skupaj 74 kilovatov (100 konjskih moči) in 111 newtonmetrov navora. Prenova njegovega značaja oziroma bistva seveda ni mogla ali smela spremeniti, zato hibrid še vedno ljubi mirno in prav zaradi tega nestresno vožnjo.
Skromna žeja, okoli 4,5 litra
Njegov samodejni brezstopenjski menjalnik ob odločnejšem pospeševanju seveda ni neslišen, zdi se – kar ni posebnost Toyotinega pogona oziroma menjalnika – kot bi drsela sklopka klasičnega ročnega menjalnika. V primerjavi z novim 1,5-litrskim bencinskim motorjem je malenkost skromnejši (končna hitrost 165 kilometrov na uro, pospešek do 100 kilometrov v 11,8 sekunde), medtem ko je tovarniško zapisana kombinirana povprečna poraba 3,3 litra izjemno težko, če že ne povsem nedosegljiva, realna pa dober liter večja. Sicer pa Toyota ne skriva, da sedanji lastniki menijo, da je poraba kljub vsemu prevelika. Toda nič od tega ne more zamajati načelne prepričanosti o pravilnosti hibridne usmeritve – z večjimi ali manjšimi težavami.
Foto: Janez Kovačič in Toyota