Novi RX je po svoje natanko takšen kot njegovi predhodniki, vsaj z vidika velikosti, filozofije in glavnih vrednot. Torej je predvsem zelo tih, udoben, trmasto drugačen, a nič več oblikovno zadržan kot njegovi predhodniki. Prednji del ima mogočno masko, ostro zarezane linije karoserije od robov maske, blatnikov, motornega pokrova do stranskega dela, na katerem se lomi svetloba.
Žarometi so v LED-tehniki, prav tako smerniki z 18 sijalkami, ki rišejo trak iz maske navzven. Karoserija je tudi sodobnejša, zaradi številnejših zvarov je za 30 odstotkov bolj toga. RX je v primerjavi s predhodnikom precej zrasel (dolg je 4,89 metra ali 12 centimetrov več kot prej). V kabini vas bo pričakal s širokimi, čvrstimi in udobno oblazinjenimi sedeži, oblečenimi v mehko usnje. Šivi so brezhibni, materiali prijetni na videz in otip, stikala so mehka in se hitro spoprijateljijo z voznikovo dlanjo – denimo miška na sredinski konzoli, s katero se sprehajate po 12,3-palčnem zaslonu, gumbi na sredinski konzoli ali pa prijetno odebeljena ročica samodejnega menjalnika.
Bistvo RX pa ostaja stroj, seveda hibriden. Različica RX450h, ki stane najmanj 69.850 evrov, zmore skupaj 230 kilovatov (313 konjskih moči). Izpusti so se zmanjšali s 145 na 120 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, poraba s 6,3 na 5,2 litra.
V praksi se premakne neslišno, v mestu se na božanje plina odzove z večinoma električnim pogonom, na podeželju si stroji podajajo roko, ko deluje bencinski, generator polni baterije. Ob odločnem pritisku na plin delujeta oba pogona, RX do stotice pospeši v manj kot osmih sekundah, ob tem pa kljub brezstopenjskemu menjalniku CVT nevsiljivo in nemoteče grgra. Za volanom takšnega stroja se ni težko odpovedati dizlu, ki ga Lexus iz okoljskih in načelnih razlogov vztrajno zavrača.
Foto: Miloš Milač