Niro je prvi crossover te znamke, ki ga poganja hibridni sklop. Kia pa se je z njim iz zasledovalke spremenila v vzornico, saj je prvi tovrsten avto, brez dvoma pa ne bo zadnji na trgu. S ceno 26 tisočakov je zanimiva in okoljsko prijazna alternativa klasičnim tekmecem. Kam sodi niro, je dobro vprašanje. Z dolžino 4,35 metra je lahko na vrhu razreda B SUV ali na dnu C SUV.
Njegova prostornost, spredaj in zadaj ter v prtljažniku (427 litrov), potrjuje neuvrščenost, v hiši pa umestitev med modela sportage in ceed. Notranjost z armaturo precej spominja na novega sportagea, kar je kvečjemu pohvalno in tudi pričakovano. Preluknjane stopalke spominjajo na dirkaško okolje (kar je seveda opazno nasprotje), volan je neposreden in z ne prevelikim številom stikal, levi okrogli merilnik pričakovano informativen v smislu porabe elektrike, polnjenja baterije ali načina vožnje (agresivno, ekonomično, normalno), 270-centimetrska medosna razdalja ponuja kar spoštljivo in tudi malce presenetljivo prostornost sedenja zadaj (za kolena, po višini) vsaj za običajno raščene. Prtljažnik je lahko tudi družinski, ponuja od 427 do 1.425 litrov. Bistvo nira je hibridni sklop z 1,6-litrskim bencinskim motorjem s 77 kilovati in električnim motorjem z 32 kilovati. Skupna moč sklopa je 104 kilovate oziroma 141 konjskih moči. Električni motor energijo črpa iz baterije zmogljivosti 1,56 kilovatne ure, ki je nameščena pod zadnjo klopjo.
Motorja se med vožnjo dopolnjujeta, predvsem v mestu se pokaže električni stroj, na odprti in hitri cesti pa bencinski. Motor je povezan s samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama, kar bo všeč predvsem tistim, ki ne marajo za hibride značilnega brezstopenjskega menjalnika CVT. Prihodnje leto bo niro na voljo tudi kot priključni hibrid. Povprečna poraba sklopa je od 3,8 do 4,4 litra (odvisno od velikosti koles, ki segajo od 16 do 18 palcev).
