Toyota prius plug-in hybrid po odšteti subvenciji stane 29.900 evrov oziroma le tisoč evrov več kot klasičen prius brez zunanjega polnjenja. To je primerljivo s podobno opremljenim volkswagnom passatom s samodejnim menjalnikom, ki je sicer za avtomobilski razred večji, a tudi bolj požrešen in okoljsko sporen.
Kakšne pa so prednosti priključnega hibrida pred bencinskim in dizelskim avtom ter klasičnim hibridom, smo spoznavali za volanom toyote prius plug-in hybrid. Ko gre za priključni in klasični hibrid v priusu, so razlike med njima v teoriji in v praksi kar opazne. Priključni prius poganjata enaka motorja kot klasičnega, bencinski s 73 kilovati in električni s 53 kilovati. Skupna moč sistema je 90 kilovatov (122 konjskih moči), glavna razlika med njima pa je v bateriji.
Priključni prius ima baterijo zmogljivosti 8,8 kilovatne ure, kar je sto odstotkov več kot pri njegovem predhodniku. Baterija je kljub podvojeni zmogljivosti večja le za 66 odstotkov in težja za 50 odstotkov (njena masa je 120 kilogramov), priključni prius pa je v primerjavi s klasičnim težji za 180 kilogramov in daljši za 10,5 centimetra (a le zaradi drugače oblikovanih odbijačev).
Baterija omogoča 50 kilometrov vožnje le na elektriko, v prvih sto kilometrih to pomeni uradno porabo liter bencina na sto kilometrov. V praksi je seveda drugače. Na 150-kilometrski poti po avtocesti, kjer smo le na elektriko dosegli hitrosti do 135 kilometrov na uro (prejšnji prius plug-in je dosegel le 85 kilometrov na uro), skozi mestno gnečo in zadnjem delu na podeželju, smo za volanom priključnega priusa dosegli povprečno porabo 3,2 litra. Analiza vožnje je pokazala, da smo 67 odstotkov poti prevozili na elektriko, preostanek pa na bencin. Električni motor namreč deluje tudi, ko je baterija prazna, saj jo ob spustih in spuščenem plinu polni generator.
