Usodne ženske so tiste, zaradi katerih moški izgubljajo glavo, težko dihajo in se v njihovi bližini močno potijo. S svojo karizmo, vedenjem in predvsem neizmerno samozavestjo bo femme fatale vedno deležna pozornosti, moški pa je tudi ne bodo nikoli pozabili, če bodo vsaj enkrat okusili užitke druženja z njo.
V vlogi fatalke se izvrstno znajde tudi najbolj vroča italijanka ta hip, alfa romeo giulia, tista s štiriperesno deteljico in zvoki kot na bojnem polju. Nanjo ne »padejo« samo moški, v njeni družbi se kolena šibijo tudi ženskam.
Končno prava alfa romeo
Alfa Romeo je znamka, ki je v več kot stoletni zgodovini znala osupniti, razveseliti, osrečiti, presenetiti in navdihniti, a tudi močno razočarati in na obraze njenih največjih privržencev priklicati debele solze žalosti.
Te so se hitro posušile, ko je na ceste pred slabim letom zapeljala prava alfa – takšna, ob kateri so njen glavni inženir in pozneje lastnik Nicola Romeo ter znamenita in zmagovalna štiriperesna deteljica dirkačev v podobi Sivoccija, Ferrarija, Camparija in Ascarija končno našli svoj mir.
Ob predstavitvi najmočnejše alfe v zgodovini, atraktivne, zapeljive in predvsem zmogljive 510-konjske pošasti po imenu giulia quadrifoglio verde (QV), so zavrisnili skoraj vsi avtomobilski navdušenci, zvesti alfisti pa so jo označili za sveti avto kače in križa, ki se prepletata na njenem širokem prednjem srcu.
QV je celo tako zelo samozavesten in suveren, da bi pred njim znova snel klobuk Henry Ford, gotovo pa bi priklical tudi solze na obraz Enza Ferrarija.
Tokrat iz spoštovanja, ker je Alfa Romeo končno naredila zverino, ki ne ponuja le zapeljivih linij, hipnotičnega pogleda, aktivnega spojlerja na nosu, napetih bokov z legendarno zeleno štiriperesno deteljico in čvrste ritke s štirimi izpuhi, zajetnim difuzorjem in diskretnim spojlerjem, ampak ker pospešuje in rezgeta kot vranci iz Maranella.
Vrhunsko srce, ki zmore čudeže
Rjoveč 2,9-litrski šestvaljnik z dvema vrstama pod pravim kotom razpetih valjev ima sicer enak gib in premer valjev kot Ferrarijev osemvaljnik iz californie, pri dihanju pa mu pomagata dve turbini.
Motor s kar 375 kilovati (510 konjskimi močmi) je brez dvoma odlično inženirsko delo, ob katerem bi šampanjec odprl tudi cenjeni Romeo. Mogočni navor 600 newtonmetrov je na voljo že pri 2.500 vrtljajih v minuti in rdeče polje seže prek vrednosti sedem tisoč.
Ko se Alfina lepotica po pritisku na rdeči gumb za zagon motorja zbudi iz spanca, iz njenih štirih izpušnih cevi zahrumi, da jo je slišati že na daleč. Adijo, anonimnost in zasebnost, sosedje bodo vedno vedeli, kdaj ste prišli domov, mimoidoči pa vas bodo pričakali z dvignjenimi palci in mobilniki v rokah – a prav veliko jim v objektiv večinoma ne bo uspelo ujeti.
Merilnik hitrosti v giulii QV do stotice namreč zdivja po vsega 3,9 sekunde, ob dramatičnem bobnenju pa s končno hitrostjo 310 kilometrov na uro ta štirivratna limuzina skače v svet formule 1.
Seksi ročica šeststopenjskega ročnega menjalnika pri tem izvrstno pade v roke, odlični športni sedeži pa objamejo telo, kot bi šlo za vroči zmenek.
Zahteva izkušnje in znanje, a zagotavlja nore užitke
Giulia QV nase lepi poglede, kjerkoli se pojavi, a na štiri oči da hitro vedeti, da ni kaka ošabna lepotica, ob kateri ti hitro postane dolgčas. Prav nasprotno, v brutalni giulii si zelo blizu občutkom pilotov, ko z airbusi in boeingi drvijo po vzletni stezi, hkrati pa je izjemno uravnotežen in vodljiv avtomobil, ki je na asfalt prilepljen celo bolje kot odlična nemška konkurenca.
Na volanu 4,64 metra dolga in 1,7 tone težka supermanekenka deluje lahkotno in elegantno, kot bi bila na modni brvi, in ne nekje med ovinki.
Vanje gre v običajnih voznih programih DNA neverjetno hitro, tekoče in predvidljivo, v dirkaškem programu Race, ki izklopi ESP, pa pokaže še huligansko plat. Izkušeni voznik si lahko privošči bočno drsenje z veliko dima izpod zadnjih koles, za kar poskrbi tudi aktivni diferencial, ki prenese do sto odstotkov celotne moči le na eno kolo.
Njena ritka takrat uživaško miga in opleta, a je potrebnega kar nekaj znanja in tudi spoštovanja, da se igra ne konča z razbito pločevino. Manj navduši šeststopenjski ročni menjalnik, ki ni prav najhitrejši, odločitev za osemstopenjsko avtomatiko ZF pa je z vidika stalnega motornega vleka med pospeševanjem in tudi zvoka veliko boljša.
Ob vklopljenem dirkaškem programu Race se njen motor zdi kot kak instrument, ki s sesanjem zraka in grgranjem izpušnega sistema ustvarja eno najlepših melodij tega sveta. Ko gre za zvok, lahko več ponudijo le izvrstno uglašeni osemvaljniki.
Pri hitri vožnji vsako menjavo prestave navzdol obdari motorna elektronika z vmesnim plinom, ko greš do konca in presežeš sedem tisoč vrtljajev na minuto, pa iz izpuhov gromko zadoni.
Zelena štiriperesna deteljica za srečo in poklon
Kabina je zmes vrhunskega italijanskega sloga, elegance in športnosti, položaj za volanom navduši.
V tistih redkih trenutkih brez adrenalinske injekcije občuduješ karbonsko ohišje sedežev, kovinske stopalke, merilnike z izpisano hitrostjo do 330 kilometrov na uro ter usnjeno oblazinjenje z rdečimi šivi, ki popestri tudi armaturno ploščo, grajo pa si zasluži osrednji informacijski sistem z zaslonom slabe ločljivosti, a je vsaj upravljanje preprosto.
Giulia je gotovo ena najbolj umetniških stvaritev v zgodovini znamke, v brutalni različici QV za 84.990 evrov pa upravičeno nosi logotip zelene štiriperesne deteljice, že skoraj stoletje sinonim za hitrost in zmage. Da, Ford bi ji snel klobuk, Enzo pa bi brez dvoma zajokal, če bi le okusil njeno slast.