Avtomobilska industrija je iz predmeta na štirih kolesih, ki nam v biti olajša pot iz točke A do točke B, že pred desetletji ustvarila statusni simbol, predmet poželenja in tudi karizmatične primerke, ki veljajo za prave umetnine. Med njimi je tudi klasični lepotec Mercedes 300 SL iz 50. let prejšnjega stoletja, njegovo ritko pa proizvajalci avtomobilov občudujejo in posnemajo še danes.
300 SL je v več kot šestih desetletjih postal prava umetnina, poleg pestre zgodovine in bogate dediščine pa je k temu pripomogla tudi lepota. Na dobri poti, da bo nekoč umetnina, je danes »gullwingov« novodobni sorodnik in zvezda nove generacije - Mercedes C coupe z okusom plemenitega S coupeja za precej manj denarja.
Kup dodatne opreme - priporočamo aktivne LED-žaromete (2.034 evrov), samodejni menjalnik 9G-TRONIC (2.946 evrov) in paket zunanjosti AMG line (3.014 evrov) - je testnega podražil na dobrih 53 tisočakov.
Par bočnih vrat se pri C coupeju resda ne odpira navzgor, v na trenutke preglasni in manj eminentni turbodizelski različici 220d tudi ni tako brutalno zmogljiv kot v denimo AMG C63 za 93 tisoč evrov, vendar pa pri ljubiteljih kupejev že ob prvem srečanju preskoči velika iskra ljubezni. In ne samo pri njih.
Srečanje mimoidočih z drznim kupejem na osnovi razreda C obvezno pospremijo vzdihi »Oh, kako zelo je lep!« in dolgotrajno občudovanje. Jasno, največ pozornosti požanje prav njegova ritka, ki je znova delo slovenskega mojstra Roberta Lešnika in njegove oblikovalske ekipe. Brez dvoma jim je uspelo v maniri največjih umetnikov združiti eleganco in športnost, pri tem pa raven zaželenosti dodatno okrepi paket AMG line.
C coupe je tako po imenu kot oblikovno podoben lepi limuzini razreda C, še najbolj spredaj, kjer nase opozarja z agresivnostjo izrazito športnega brata, diamantno masko in veliko zvezdo na sredini, kromiranimi obrobami,masivnimi režami za zajem zraka ter značilnimi ozkimi žarometi.
Podobnost se na tem mestu počasi že zaključi, saj so kupeja prek dokaj dolgega motornega pokrova s kratkimi previsi prek aluminijastih 18-palčnih AMG platišč in velikim parom vrat – jasno, brez okvirjev - proti zadku zgladili in preoblikovali.
Kupejevsko spuščajoči se zadek je namreč podoben večjemu in prestižnejšemu S coupeju, konča pa se z diskretnim spojlerjem na pokrovu prtljažnika ter dvojnim kromiranim izpuhom in zajetnim difuzorjem vmes. Prava avtomobilska erotika, ob kateri lahko malce zardita tudi BMW serije 4 in novi Audi A5.
Mercedes C coupe tako končno ni le limuzina s parom vrat manj, ampak dostojen naslednik legendarnih hišnih kupejev iz sedemdesetih in osemdesetih let. Na cesti deluje zares glamurozno, mnogi občudovalci so bili ob njegovem prihodu tudi prepričani, da gre za veliko dražji avto, kot pa je v resnici. Skrivnost privlačnega videza štirisedežnega C kupeja je tudi v njegovih merah in proporcih, v dolžino kupe namreč meri 4,69 metra oziroma toliko kot limuzina, v širino 1,81 metra, v medosju pa 2,84 metra.
V notranjosti, ki je s petimi zračniki, upravljanjem infotainmenta prek touch-pada, štrlečim zaslonom na sredini, obvolansko ročico menjalnika, analogno uro,… v veliki meri povzeta po limuzini (za doplačilo pa se ji lahko vdahne tudi krepka mera luksuza in prestiža) je namreč dovolj prostora.
Odrasli potniki bodo po gimnastičnem vložku, omejenem pogledu in občutka utesnjenosti z dveh ločenih zadnjih sedežev sicer radi pobegnili, zato pa bo toliko večji boj za vozniškega, ali v malce drugačnem primeru za tistega poleg. Po pričakovanjih se sedi nižje kot v limuzini, položaj sedenja in ergonomija pa sta seveda odlični.
Udobni in hkratni športni sedeži z integriranimi vzglavniki so ukrojeni povsem na novo, tudi na daljših poteh se sedi udobno, potniki pa imajo dovolj prostora za noge, ramena in glavo. Čudežev v 1,4 metra visokem kupeju (štiri cm manj kot limuzina) le ne gre pričakovati, saj je tudi zaradi oblike manj prostora za glavo kot v limuzini. Prtljažnik pri tem meri skromnih 400 litrov – tudi glede na konkurenco, preglednost nazaj pa je zaradi miniaturnega in položnega stekla precej slaba.
A kdor kupi C coupe ve, da lepota zahteva tudi odrekanja, velikost prtljažnika in preglednost nazaj mu bosta tako najbrž zadnja skrb. Bolj bo navdušen nad bogato opremo, varnostjo (5 zvezdic), sodobnimi asistenčnimi sistemi, kakovostjo izdelave ter izbranimi materiali v notranjosti, ki še poudarijo eleganco in prestiž.
Že kombinacija črne imitacije usnja in temnega nepoliranega lesa te »sezuje«, svoj košček h glamurju doda še pravi, brušen aluminij, če pa je v konfiguratorju izbrano rjavo usnje, potem pa... Vzdihi ob ali v C coupeju bodo gotovo še intenzivnejši.
Pravijo, da je treba nehati, ko si na vrhu. Na tem mestu je »show« z 220d pametno zaključiti, počakati na slovo in se šele potem s pritiskom na gumb za zagon motorja predati užitkom, ki jih C coupe zmore ponuditi tudi za volanom.
Čeprav je od konca leta 2008 znani štirivaljni 2,1-litrski turbodizel s 170 konji dovolj zmogljiv (7,5 sekunde z 0-100 km/h, največja hitrost 235 km/h), prožen (400 Nm že pri 1.400 vrtljajih) in varčen (v povprečju smo shajali s sedmimi litri), s twin-turbopuhalom, intercoolerjem in piezo vbrizgom z močjo 2.000 barov pa pravzaprav odličen za vsakdanjo rabo, se takšnemu eminentnemu kupeju ne poda ravno najbolje.
V prostem teku je preveč grob in glasen – v kabini se zaradi odlične izolacije motorja sicer ne sliši -, obenem pa ne ljubi ravno najbolje visokih vrtljajev, po katerih s svojo našpičeno podobo kar kliče. Na plin se sicer odzove že pri nizkih vrtljajih, okoli 1,6 tone težak kupe pa vseeno zgledno premakne do želene hitrosti.
Magija se skriva v zajetnem navoru že tik nad prostim tekom in vrhunskem 9-stopenjskem samodejnem menjalniku. Doplačilo zanj je skorajda obvezno in vredno vsakega od skoraj 3.000 evrov, v načinu Comfort deluje mehko in nezaznavno, turbodizla pa vedno drži v idealnem območju motornih vrtljajev. Na avtocesti pri 130 km/h se igla merilnika tako ustali pri 1.600 vrtljajev, poraba pade pod šest litrov, pri prehitevanju pa se urne odzove in v delčku sekunde po potrebi prestavi tudi štiri prestave nižje.
Kombinacija turbodizla in menjalnika je tako v limuzini ali karavanu seveda odlična izbira, pri C coupeju pa se že spodobi odšteti osnovnih 44.500 evrov za bencinski C 300, ali pa se stegniti vsaj do C 250 za 42.200 evrov. Si predstavljate sebe, ko na obmorski promenadi zaradi dizelskega zvoka za hrbtom pričakujete nekaj plebejskega, potem pa mimo vas pride C coupe?
Tudi nova štirikotna vodila, široki koloteki, uživaški zadnji pogon, obvolanske ročice menjalnika in vozniški program Sport(+) bi v zmogljivem turbobencincu prišli še bolj do izraza. C coupe se v vsakem primeru namreč pelje odlično, dolga medosna razdalja mu omogoča miren tek na dolge proge, med ovinki pa je igriv in zabaven. Podvozje namreč kar kliče h dinamični vožnji, volan je natančen in z 2,2 vrtljaja od ene do druge skrajne točke zelo neposreden ter ponuja dovolj povratnih informacij s ceste.
Voznik lahko izbira med petimi voznimi programi (Eco, Comfort, Sport, Sport+ in Individual), s tem pa se spreminja tudi odziv stopalke za plin, delovanje menjalnika in trdota krmiljenja. Razlike med programi so pohvalno dovolj izrazite, v varčnem načinu boste z nizko porabo spravljali v obup lastnike golfovih dvojk, v komfortnem uživali kot v limuzini, v načinu Sport in Sport+ pa okusili veselje v vožnji, ki jo sicer ponuja konkurenca.
Mercedes C coupe zmore biti med zaprtimi in gosto nanizanimi ovinki celo tako igriv in uživaški, da bi si izklop stabilizacijske elektronike zaslužil svoj gumb, ne pa da je skrit v menijih. Mali kupe tako ni samo lep avto, v kabini je glamurozen, med vožnjo pa udoben, vitalen in igriv. Ne čudi, da pleni poglede in prejema ovacije, kjerkoli se pojavi.
Foto: Matej Kačič