Modre krvi ne moreš kar tako dobiti - ali si modre krvi ali pa nisi. To velja tudi za avtomobile. Angleški Jaguar je lep primer, saj imajo njihovi modeli že od samega začetka v sebi kar nekaj plemenitega, drugi pa so si morali nekakšen aristokratski status izboriti s trdim delom, ki jih je naposled pripeljal do visokih ocen na testih, ugleda, prestiža in dobre prodaje.
A Jaguar se pri novem XF ni zanesel le na plemenito poreklo, ampak mu je nabrusil tudi kremplje za boj z močno nemško konkurenco. Skoraj petmetrska limuzina s pogonom zadaj je zato dinamična in mišičasta, drugačna in posebna hitro pritegne poglede, s spuščajočo se streho in kratkim zadkom v slogu kupejev pa kot da je pripravljena na napad.
Drzen videz še poudarita grba na dooolgem motornem pokrovu in značilna prednja maska s podobo razjarjenega jaguarja, zadaj pa plemenito poreklo že na daleč izda značilen svetlobni podpis.
Jaguar XF je ohranil osnovno obliko svojega predhodnika, postal pa je bolj podoben manjšemu bratu XE. Avto je tako eleganten in skladen ter obenem prikrito športen – in s tem zelo britanski. Morda bo kdo rekel, da se ne razlikuje pretirano od starega, vendar je čisto nov. Nastal je na povsem novi platformi, hkrati je nova sestava karoserije.
Ta tehta zgolj 282 kilogramov, saj je skoraj v celoti narejena iz aluminija, avto v kombinaciji s štirivaljnim 2,0-litrskim turbodizlom s 132 kilovati pa tehta 1.713 kg, kar je 190 kg manj od predhodnika. Dieta se pozna tudi pri učinkovitosti motorjev, boljši legi na cesti in notranji prostornosti.
Jaguar mora za seboj pustiti sled in XF jo nedvomno pusti. Ne le v zavesti mimoidočih pač pa tudi za volanom in v rahlo utesnjeni kabini. Elegantna notranjost je dovolj posebna in dokaj dinamično oblikovana, ponaša pa se tudi z odlično ergonomijo voznikovega prostora.
Usnjena sprednja sedeža in volanski obroč so s pomočjo elektrike izdatno nastavljivi, vedno znova pa pogled pritegne potopni vrtljivi gumb samodejnega menjalnika.
Ta je ob ugasnjenem avtomobilu pogreznjen v sredinsko konzolo, ob vžigu motorja pa se dvigne v svojo najvišjo lego, kar terja tudi nekaj časa, preden ga lahko zasukate v D ali R.
Kot se za poslovno limuzino spodobi, sedeži nimajo veliko bočnega oprijema, vendar pa navdušijo z udobjem, kar še posebej prav pride na dolgih avtocestnih poteh. Prostora spredaj je več kot dovolj, razmeroma nizko postavljena streha in visoki boki pa malce okrnijo prostornost zadaj.
Glavna hiba dovolj uporabnega 540-litrskega prtljažnika je majhna nakladalna odprtina, ki se odkupi z električnim odpiranjem vrat, odličen pa je količnik zračnega upora, ki je zdaj zgolj 0,26 (prej 0,29).
Počutje v kabini je tako predvsem gosposko, saj so izbrani materiali prijetni in kakovostni, nad izdelavo se ne gre pritoževati, vse skupaj pa popestrijo zračniki, ki se prikažejo iz obloge.
Nekoliko mlačen vtis pusti le sredinska konzola, ki je izdelana iz razmeroma cenene plastike, razočara plastična imitacija ogljikovih vlaken, gumbi in stikala pa niso tako prijetni na otip in ergonomsko dovršeni kot pri nemških tekmecih.
Uporabnost je sicer zgledna, prostorov za odlaganje je precej, navduši pa pregledni 8-palčni zaslon, občutljiv za dotik, zaradi katerega je vse skupaj na armaturki bolj »pospravljeno«. Predvsem zaradi mnogih možnosti povezav, različnih aplikacij in kopice varnostno-asistenčnih sistemov (večina za doplačilo) je XF ta hip tehnološko najnaprednejši Jaguar, za doplačilo pa ponuja tudi 12,3-palčni zaslon namesto klasičnih merilnikov.
Jaguar XF na pogled veliko obeta, vendar pa je ob pritisku na gumb Start takoj postalo jasno, da ta mačka ne rohni, ampak bolj po dizelsko prede – na trenutke je kar malo preveč glasen in robat.
V nosu testnega vozila je bil namreč dvolitrski turbodizelski štirivaljnik, ki razvije 132 kilovatov moči (180 konjev) in 430 Nm navora med 1.750-2.500 vrtljajev. Številke niso ravno dih jemajoče, vendar pa bo mačje srce kljub vsemu zadovoljilo večino želja in potreb.
Sistem Jaguar Drive Control v odvisnosti od izbranega programa vožnje (Eco, Normal, Winter in Dynamic) ob tem učinkovito poskrbi za prilagajanje odzivnosti volanskega obroča, menjalnika in stopalke za plin.
Šarmantni anglež tako doseže stotico v 8,1 sekunde, pospeševati pa neha pri 229 km/h. Kljub vsemu je kar živahen in tudi pohvalno varčen (testna poraba 7,4 litra, tovarna 4,3 litra), ZF-ov osemstopenjski samodejni menjalnik (podobnega imata tudi BMW in Alfa Romeo) pa poskrbi, da se ob odločnem pritisku na plin zavrti nad 4.500 vrtljajev na minuto.
Menjalnik ob umirjeni vožnji prestavlja zvezno in uglajeno, ročno prestavljanje z obvolanskima ročicama pa je zelo hitro in rahlo sunkovito. Pohvalno je, da v športnem načinu Dynamic sam ne bo prestavil navzgor, kot se rado dogaja konkurenci.
Zmogljivosti močnejšega 2,0-litrskega dizla ne kličejo po presežnikih, takšni športno-elegantni mački se gotovo bolj kot racionalni dizel podatka zvok in moč bencinskega šestvaljnika, ki pozornost pritegne še preden se prikaže izza vogala.
Jaguar XF s štirivaljnim dizlom (v ponudbi je tudi šestvaljni) ne ponuja športnih zmogljivosti, vendar pa zna v vsakem primeru navdušiti v vožnji. V primerjavi s predhodnikom je precej izboljšana vozna dinamika avtomobila, poleg nove platforme so mu namreč nataknili tudi vzmetenje, ki so si ga deloma sposodili kar iz športnega Jaguarja F-Type. Za doplačilo je na voljo tudi podvozje s prilagodljivim blaženjem.
Vodljivost Jaguarja XF je po zaslugi zadnjega pogona in vzmetenja skoraj igriva. Poslovna mačka se lahko pohvali z odlično lego, vendar se prej kot športno pelje zelo gosposko in uglajeno.
Na cestah z zaprtimi ovinki se sicer čuti velikost avtomobila, vendar v rokah vseeno deluje lahkotno, še precej bolje pa se pelje na hitro odpeljanih dolgih ovinkih.
XF zelo dolgo vztraja v svoji začrtani smeri, kar je še posebej dobrodošlo na avtocestah, vedno pa navdušita občutek na volanu in odlična vodljivost. Čvrsto nastavljeno podvozje se vseeno ne odreže slabo pri udobju, vzmetenje pa dobro požira luknje - uglajenost in udobje sta XF pisana na kožo.
Če Jaguar XF po obliki in pedigreju odstopa od nemških tekmecev pa je pri ceni dobro usklajen z njimi. Osnovni model z nivojem opreme prestige stane 49.600 evrov, za kar kupec dobi bi-ksenonske žaromete, usnjeno oblazinjenje in multimedijsko napravo z 8-palčnim zaslonom na dotik. Večina sladkorčkov je na spisku doplačil, tudi navigacija in varnostni pomočniki, doplačila pa so testni avtomobil podražila za skoraj 20 tisočakov.
Zaradi radodarnega popusta v višini šest tisoč evrov je na koncu stal 63.300 evrov. Ni malo, niti občutno manj od nemške konkurence, vendar kupec za ta denar dobi drugačen in stilsko dovršen avto, nekatere pomanjkljivosti pa nadomesti z značilnim angleškim šarmom in žlahtnim pedigrejem.