Še pred nedavnim se je zdelo, da električni avtomobili zaradi visokih cen in premajhnega dosega še dolgo ne bodo zanimivi za trg. Kaj pa je zares prinesel razvoj tovrstnih avtomobilov in obenem širjenje mreže polnilnic? Se danes električni avto ali priključni hibrid že splača? Je nakup bolj smiseln kot denimo pred petimi leti ali gre še vedno za eksotiko?
Pregledali smo trg avtomobilov in infrastrukturo polnilnic in tudi subvencije Eko sklada, ki močno vplivajo na prodajo električnih avtov in priključnih hibridov, ki jih poleg bencinskega ali dizelskega motorja poganja tudi električni motor na zunanje polnjenje.
Infrastrukturni premiki
V zadnjih petih letih se je število polnilnic več kot podvojilo. Leta 2012 jih je bilo v Sloveniji manj kot sto, letos jih je po besedah direktorja AvantCarja Mateja Čera prek dvesto, a jih deluje le polovica. V tem času je polnilnice pri ljubljanskem hotelu Mons in na Kozini postavil Tesla Motors. Do spomladi prihodnje leto bodo brezplačne, nato bodo kupci novih tesel za polnjenje plačevali. Lani je v Sloveniji zrasla še mreža 26 hitrih polnilnic v okviru Zelenih koridorjev Slovenije, ki je del mednarodnega projekta Srednjeevropski zeleni koridorji. Omenjeni koridor sicer zajema 115 hitrih polnilnic v Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ljubljana se elektrificira
Največja rast števila polnilnic je bila sicer v Ljubljani. Ljubljanski AvantCar je denimo z vzpostavitvijo souporabe električnih avtomobilov z njimi napolnil center Ljubljane, BTC ter jih nekaj postavil še na ljubljansko letališče Brnik. Košček je k elektromobilnosti dodal še LPP z električnimi vozili, ki vozijo na bolj oddaljenih progah.
Veriga od Bovca do prestolnice
V zeleno se odevajo tudi nekateri drugi deli Slovenije. Konec maja lani je skupina podjetij, med njimi BMW Group Slovenija in Hidria, odprla deset novih polnilnic za električne avtomobile. Polnilnice z močjo 22 kilovatov so razporejene na območju tako imenovane Zelene Keltike, ceste med Bovcem, Kobaridom, Tolminom, Spodnjo Idrijo in Idrijo ter v Ajdovščini in Medvodah. Te ceste so doslej veljale za odmaknjene, za električne avtomobile pa so bile neugodne še zlasti zato, ker se baterije na zahtevnih cestah praznijo še hitreje. Nova veriga polnilnic, ki jo bo v prihodnje dopolnila še veriga od Bovca do Ljubljane, pa omogoča razcvet elektromobilnosti na tem območju.
Skromni začetki ...
Še hitreje kot infrastruktura polnilnic pa se razvijajo električni avtomobili, predvsem zmogljivost baterij. Napredek je veličasten, če upoštevamo, da skromni začetki nove dobe segajo v ne prav oddaljeno leto 2010, ko je japonsko-francoski trojček predstavil tri tehnično enake električne avtomobile mitsubishi i-miev, citroën C-zero in peugeot ion. Prvega poskusa je bilo hitro konec. Skromna prodaja dragih avtomobilčkov velikosti twinga ali fiata pande je jasno sporočila, da kupci za tak avto ne sprejmejo cene 35 tisočakov. Tudi pet tisoč evrov subvencije, ki je bila na voljo pozneje, ob še vedno skromnem realnem dosegu okoli sto kilometrov med polnjenji ni pomagalo. Za podobno velik bencinski avto je bilo namreč treba odšteti tudi do petkrat manj denarja. Francoska predstavnika trojčka sta leto pozneje znižala cene za šest tisočakov, zadnji primerki pa so šli med kupce za polovico prvotne cene.
... optimistično nadaljevanje
Današnji električni avtomobili imajo precej večje dosege, čas polnjenja pa se je zaradi zmogljivejših polnilnic skrajšal za nekajkrat: z osmih ur prek klasične polnilnice moči 3,7 kilovatov na le dobro uro na hitrih polnilnicah z močjo 22 ali več kilovatov. Sodobni avtomobili imajo baterijo z zmogljivostjo prek 30 kilovatnih ur in dosegom prek 200 kilometrov med polnjenji. BMW je lani predstavil novo baterijo v modelu i3, ki omogoča doseg 300 kilometrov, renault je ravnokar predstavil model zoe z baterijo kapacitete 41 kilovatnih ur, ki na papirju omogoča doseg prek 400, dejansko pa okoli 300 kilometrov. Opel pa konec tega leta prihaja na trg z ampero-e, s katero bo mogoče prevoziti 500 kilometrov z enim polnjenjem.
Višje subvencije, nižje cene
Cene električnih avtomobilov so medtem precej padle, subvencije pa zrasle. Najcenejši na trgu je renault zoe s ceno 20.500 evrov, upoštevaje subvencije Eko sklada, ki so se zvišale s pet tisoč na 7.500 evrov, zoe stane le 13 tisočakov (z zmogljivejšo baterijo in boljšo opremo pa 18.500 evrov). Ceni je sicer treba prišteti še najem baterije, kar stane vsaj 69 evrov na mesec. Za okoli 30 tisočakov, kolikor je leta 2010 stal skromni citroen C-zero, pa danes dobite BMW i3 s 125 kilovati moči in dosegom 300 kilometrov ter volkswagna golfa, kio soul EV in še nekaj drugih modelov. Tudi Oplova ampera-e naj bi imela pri nas podobno ceno.
Se torej električni avto že splača? Ne nujno.
Cena energenta je resda do osemkrat nižja, a ovire s polnjenjem ostajajo zaradi še vedno redkih polnilnih mest, pogosto nedelujočih, dolgega časa polnjenja (klasične polnilnice) ali plačljivosti hitrih polnilnic na avtocestnem križu. Dosegi električnih avtomobilov so sicer večji kot pred petimi leti, a so zgolj teoretični; BMW oglašuje 300 kilometrov, v praksi pa to pomeni manj kot dvesto prevoženih, kar voznikom lahko zagreni daljše vožnje. Za mestne vožnje, ob primerni dostopnosti elektropolnilnic in dobri organiziranosti, pa se električni avto utegne splačati, a le dolgoročno. Taki avtomobili so namreč še vedno precej dražji od klasičnih bencinskih in dizelskih. Renault zoe je denimo za 50 odstotkov dražji od clia, podobno je pri golfu, nissanu leafu in drugih.
Hibridi so vabljivejši od električnih avtomobilov
Alternativa klasičnim električnim avtomobilom so priključni hibridi, ki del poti (med 20 in 50 kilometri) prevozijo le na elektriko, potem pa povelje prevzame bencinski ali dizelski motor. Na tem področju je rokave najbolj zavihal BMW, saj je z bencinskimi priključnimi hibridi opremil serije 2, 3, 5, 7 in X5. V večini primerov je novo tehnologijo ponudil za ceno, primerljivo dizelskim motorjem, ob upoštevanju subvencije Eko sklada (4.500 evrov) pa so ti celo cenejši in se vsaj v teoriji splačajo že pri nakupu. Hibridni BMW 330e iPerformance je denimo za štiri tisočake cenejši od dizelskega 325d s samodejnim menjalnikom, ob tem je zmogljivejši in varčnejši. Zakaj samo v teoriji? Naša primerjava je pokazala, da se na daljših vožnjah še vedno bolj splača dizelski motor, hibridni pa le na krajših in ob rednem polnjenju baterije.
