Fordova športna konjenica sega daleč v preteklost, tudi mojo. Slovitega escorta RS coswortha sem pred več kot dvema desetletjema spoznaval v delavnici Janija Trčka, nekdanjega prvaka v reliju skupine A. Nekajkrat sem prisedel na sovozniški in tudi vozniški sedež serijskega in specialke za reli skupine N, pred relijem v Avstriji pa še na desni sedež silovitega coswortha skupine A.
Najbolj se mi je v spomin vtisnil dvojni značaj serijskega escorta. Na zunaj je bil bahaško kičast, v kabini preprost, že kar cenen. Med vožnjo trd, zoprno brneč in nekje do štiri tisočake povsem mrtev, dokler mu niso ob prenovi popravili krivulje navora. Nad tem območjem pa se mu je zmešalo, kot ponorel je vlekel naslednja dva tisočaka, prestavo navzgor in spet in spet, brez konca.
Nato je odšel escort cosworth, za njim pa še Cosworth. Vmes je Ford izdeloval solidne, a nič kaj ekstremne avtomobile za množice. Denimo escorta RS2000, ki je še imel doplačljiv štirikolesni pogon in bolj skromnih 110 kilovatov, sledili so focus ST s 127 kilovati, novi ST s 165 in zadnji s 184. Vmes se je rodil focus RS, a le s prednjim pogonom. Dokler ni prišel novi, zadnji RS.
Ford se je, kot kaže, odločil, da bo naredil korak dlje. Zadnji RS je sicer gnalo 305 konjev, a so se prednja kolesa kljub mehanski zapori diferenciala pošteno mučila z izbruhi moči. Zato so novemu namenili štirikolesni pogon, še več moči, sicer manjši in le štirivaljni stroj in vse skupaj zapakirali v privlačen, vozniško izjemen in še vedno razmeroma dostopen stroj za 40 tisoč evrov.
Takšen focus je sicer s ceno ušel tekmecem, ki so večinoma na voljo za okoli 30 tisočakov, ušel jim je tudi z zmogljivostmi in pogonom ter se približal prestižni trojici mercedes A 45 AMG, BMW M140i in audi S3, ki se cenijo še precej više.
Obline focusa RS so pravi deja vu escorta coswortha, ki je živel od leta 1992 do 1996, v nekoliko nežnejši obliki sicer. Zadnjo polico je nadomestil spojler nad zadnjim steklom, prednji odbijač je manj agresiven, za njim se skriva orjaški hladilnik zraka, pragovi so podobno poudarjeni. Barva je prav tako lahko modra, a precej bolj živa. Potniška kabina pa je nasprotje takratne konfekcije, gre za solidno konfekcijo današnjih dni.
In seveda pogon, motor … Obakrat štirivaljnik, turbo, v RS s 350, v cosworthu z le 220 konji. A razlika v občutkih, ko polnilnik zagrabi, ni tako zelo velika. Delovanje turba je takrat, leta 1992, poskrbelo za vsakokratno presenečenje, ki je sledilo razočaranju zaradi orjaške turbo luknje.
Do stotice se je cosworth pripeljal hitro, v 6,1 sekunde. Novi focus RS pa potrebuje le 4,7 sekunde in ima tudi program za hiter start. A vse skupaj se dogaja manj spektakularno kot pri slovitem bratu iz preteklosti, kar je z vidika tehnike in uporabnosti sicer pozitivno. 2,3-litrski štirivaljnik s 350 konji je namreč odziven že v nižjem območju, turbo luknje ni čutiti, pospeški so zvezni, odločni, a ne tako siloviti, kot sem pričakoval.
Krivec za to je tudi štirikolesni pogon, ki ne dovoli zdrsov pri pospeševanju, pelje se kot po tirnicah, dokler ne spoznate njegove skrivnosti in zavijete med zavoje. To pa je njegova prilagodljivost, saj zna 70 odstotkov moči speljati na zadnjo os, od tam pa do 100 odstotkov na eno ali drugo kolo.
V programu drift to na slabši cesti prinese zabavo v obliki drsenja zadka, kot bi se RS poganjal le prek zadnjih koles. V vseh drugih programih (ti so štirje, nastavljivo je tudi blaženje) pa izvrsten stik koles s podlago in izjemno visoke meje v zavojih, kjer bo voznikov pogum odpovedal prej kot tehnika. Izjemne so tudi zavore, zmogljive in nepopustljive tudi po daljšem preizkušanju. Zmoti le velika teža –1,6 tone in precej težak nos kljub pogonu, ki zna večino moči spraviti k zadnjim kolesom.
Priganjanje štirivaljnika v visoke vrtljaje prinese tudi pošteno žejo, med 14 in 16 litri, premikanje v prometu pa jo lahko spusti pod deset.
Focus RS se znajde v obeh vlogah, tudi kot avto za vsak dan je prijeten in nezahteven, sedeži so čvrsti in zelo dobro oprijemljivi, a tudi razmeroma udobni, le nekoliko visoki. Menjalnik teče gladko, motor se ne zaganja in ne zganja pretiranega hrupa, le pritajeno hrope, čvrstost vzmetenja na slabih cestah hitro pokaže zobe. Prtljažnik je skromnejši kot v običajnih focusih, z 260 litri je na ravni razred manjše fieste.
Na vseh teh področjih je RS seveda svetove oddaljen od escorta RS coswortha. Je njegova sodobna in civilizirana različica, nekaj njegovega duha pa vseeno nosi s seboj.
Foto: Matej Kačič in Miloš Milač
