Kako vozimo Slovenci, bodo jutri znova dokazovali tekmovalci 29 slovenskih podjetij, ki bodo za volanom oplov astra, zafira in mokka preizkušali svoje sposobnosti. Vozniki bodo na orientacijski vožnji morali med drugim uporabljati različne navigacije: potna knjiga, GPS- koordinate, zemljevid. Zapeljali se bodo med stožci, lovili zadek na drsni plošči, pisali CPP teste,...
Spodaj poročilo iz lanskega tretjega od skupaj štirih dogodkov. Zmago so si priborili v Engrotušu, letos ne bodo tekmovali.
Iz lanskega dogodka,... »Zmot med slovenskimi vozniki je veliko, sodobnih tehnik varčne vožnje še nismo osvojili, vozimo z močjo, ne z navorom, ob tem pa ne znamo izkoriščati prednosti sodobne tehnike,« pravi AMZS inštruktor varne vožnje Danijel Granda.
Video tretje delavnice projekta Najboljši poslovni vozniki 2015
Slovenci večinoma vozimo po starem, po navadah iz časov, ko je bilo motorje treba priganjati v višje vrtljaje, da smo sploh speljali, nadaljuje Granda. Danes je precej drugače, sodobni motorji s turbopolnilniki s spremenljivo geometrijo omogočajo speljevanje in vožnjo s precej nižjimi vrtljaji. Ob tem vozniki še vedno mislijo, da je za premikanje potrebna moč, ne pa navor. Pa ni tako, v 95 odstotkih za vožnjo potrebujemo navor, moč pa denimo le pri močnejšem prehitevanju.
Tovarniški porabam se je mogoče približati pri manjših hitrostih
Pri tovarniških in v prometu izmerjenih porabah goriva zadnja leta prihaja do vse večjih razlik. Pa je tovarniške obljube ob previdnosti in znanju varčne vožnje sploh mogoče doseči ali gre zgolj za laboratorijske vrednosti? Danijel Granda pravi, da tovarniška poraba goriva ni tako enostaven podatek, kot ga zasledimo, ko avto kupujemo. Načelno velja, da se je tovarniškim številkam mogoče približati predvsem pri majhnih hitrostih, z večanjem hitrosti pa se zaradi večjega upora številke močno povečajo. Sam opaža, da je razhajanje med obljubljeno in realno porabo vse večje, zato je na področju gospodarskih vozil protokol meritev porabe spremenjen, bolj realen. Verjetno bo do tega prišlo tudi pri osebnih vozilih. Glavna težava pri izbiri pa je v tem, da kupci motorje v avtomobilih izbirajo na podlagi videza, in ne na podlagi zmogljivosti, ki jih dejansko potrebujejo.
Izbira motorja odvisna od navad voznika
Kako pa je z velikostjo motorja, močjo in porabo? Ti pojmi niso vselej povezani, vsaj tako pravi praksa. Danijel Granda poudarja, da je tu pomembno predvsem to, kje boste avto uporabljali. Za mestne vožnje denimo zadošča šibak motor, takšen bo pri majhnih hitrostih tudi malo porabil. Če pa veliko voženj naredite na avtocestah pri večjih hitrostih, je vsekakor prava izbira motor z večjo prostornino. Kratke razdalje kot boljšo možnost poudarjajo bencinski, daljše pa dizelski motor. Hibridi in pogon na avtoplin? Avtoplin je po besedah sogovornika po eni strani hvaležen energent, predelava je preprosta in dostopna. Avtoplin je hkrati čistejši ob bencina in podaljšuje življenjsko dobo motorja. Težava pa je suhost plina, zato je potrebna naprava za mazanje ventilov in sprotno kontroliranje ravni tekočine, ki jih maže.
Hibridi na pohodu, a težava so baterije
Pri hibridih pa vsekakor velja, da so na pohodu, pravi Granda in dodaja, da ob tem ne smemo pozabiti na proizvodnjo baterij, ki okoljsko ni tako čista, kot meni javnost. Pri električnih motorjih velja, da je ta energent ta hip zelo ugoden, a se ob poznejši uvedbi trošarin to utegne spremeniti. Tu je še najem baterij, ki mesečno pomeni strošek vsaj eno posodo goriva. Če pa so baterije vključene v ceno avtomobila, nas ob okvari po poteku garancijske dobe baterije lahko prizadene visok strošek zamenjave baterije. Tu je še vprašanje njihove reciklaže, ki ni povsem rešeno.
Na tretjem dogodku projekta najboljši poslovni vozniki so sodelovala podjetja Intercom Celje, Engrotuš, Gorenje GSI in BSH Hišni aparati. V tekmi na čas se je najbolje izkazala ekipa BSH Hišni aparati, največ posameznih zmag na šestih postajah pa si je prislužila ekipa Engrotuša. Najboljše podjetje iz vsakega od štirih dogodkov se bo uvrstilo v finalno tekmovanje, ki bo v AMZS Centru varne vožnje Vransko 12. novembra. Lani si je zmago pripeljala ekipa Unicredit banke.
Na kratki, a zahtevni preizkušnji na AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so se kandidati za volanom opla insignie 2.0 CDTI s 125 kilovati spopadli s speljevanjem v klanec, pospeševanjem in jadranjem po klancu navzdol. Ker je bila proga kratka, čas ni bil pomemben. Zaradi zahtevnosti proge se je še bolj pokazala preudarnost voznikov, napake pa so močneje vplivale na končni rezultat. Progo je odpeljal vsak tekmovalec posebej, med seboj so si lahko izmenjevali informacije, skupno oceno pa je sestavljal rezultat vseh članov ekipe določenega podjetja.
Opozorilo: vsebina lahko vsebuje oglasne elemente, tako imenovani product placement.
Foto: Jure Makovec
