Volkswagnov premik na električne avtomobile bo terjal tudi delovna mesta, je za Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal Volkswagnov šef za človeške vire Karlheinz Blessing. Po neuradnih informacijah naj bi proizvajalec, predvsem s pomočjo upokojevanja starejših delavcev, v naslednjih desetih letih število zaposlenih zmanjšal za 25 tisoč. To je za časnik potrdil tudi Blessing, obenem pa poudaril da bodo podrobnosti znane po 18. novembru. Takrat se bodo sestali vodstvo podjetja in sindikati.
Druga pereča novice je povezana z delovanjem dizelskih motorjev po vgradnji nove, pravilno delujoče, programske opreme. Po zapisu evropske komisije naj bi nova oprema dodatno obremenjevala sestaven dele in tako lahko povzročila pogostejše okvare. Komisije se sklicuje na raziskave laboratorija Vela v Severni Italiji. Volkswagen pa je zanikal, da bi vgradnja nove programske opreme, to je doslej vgradil v 1,23 milijonov vozil v Evropi, kakorkoli vplivala na vzdržljivost motorjev. Evropska komisija se je na trditev odzvala z zahtevo, da mora Volkswagen garantirati nespremenjeno delovanje motorjev po popravilu.
Nemški Volkswagen se dobro leto dni po izbruhu emisijske efere še vedno bori s posledicami. Pretekli teden je ameriški zvezni sodnik Charles Breyer je potrdil načrt poravnave ameriškim kupcem in prodajalcem ter "okolju" v višini 15 milijard dolarjev. Breyer je menil, da je načrt več kot pošten, kritike pa opozoril naj ne pretiravajo, ker ne bodo imeli nič od Volkswagnovega stečaja.
Poslovanje Volkswagna je, kljub visokim stroškom kazni in odškodnin, pozitivno. Družba je v tretjem četrtletju ustvarila 51,99 milijarde evrov skupnih prihodkov od prodaje (odstotek več kot v tretjem četrtletju lani). Pri tem je imela 2,34 milijarde evrov čistega dobička, medtem ko je v tretjem četrtletju lani zaznala 1,67 milijarde evrov čiste izgube. Analitiki so dobiček pričakovali, a manjšega.
