Pri švedskem Volvu so že s prejšnjo generacijo modela XC90 dokazali, da znajo narediti pravi evergreen model. »Večno mlad« je tudi model XC60, najbolje prodajani volvo in najbolje prodajani SUV v svojem razredu – kljub sedmim letom na grbi. Kakšen je recept za nekakšen eliksir večne mladosti?
Po odgovor smo se odpravili daleč na evropski sever, na Norveško. Ko smo iskali pravega sopotnika za skoraj štiri tisoč kilometrov dolgo avanturo od Osla do Lofotov in nazaj v manj kot tednu dni, smo se odločili za preverjeno in umirjeno skandinavsko klasiko.
Volvo XC60 AWD T6 summum s samodejnim menjalnikom je prišel kot naročen, saj je s 4,63 metra dolžine in 1,89 metra širine ravno prav velik, da ponuja dovolj prostora za normalno družinsko uporabo, hkrati se še vedno dobro znajde v mestni gneči.
Zaradi zmogljivega štirikolesnega pogona in 23-centimetrske oddaljenosti od tal je lahko tudi odličen spremljevalec v bolj odročnih krajih, na neutrjenih podlagah ter v vseh vremenskih razmerah.
Čeprav je vse prej kot redek gost na evropskih cestah, nam je bil v čokoladno rjavi barvi všeč, kot bi ga srečali prvič. Volvo XC60 je namreč tipičen predstavnik švedske šole oblikovanja, saj je na pogled primerno obel, ravno prav klinast in skladno oblikovan, kot celota pa še vedno deluje dinamično in zanimivo.
Eleganca in minimalizem v kabini
Eleganca se nadaljuje tudi v potniškem prostoru, vrhunsko izdelano, minimalistično in umirjeno delovno okolje deluje kot sodobna dnevna soba s skrbno izbranimi materiali in pravo mero razkošja.
Sredinska konzola je tradicionalno lebdeča, vsaj tako se zdi, ko prehaja iz vodoravnega v navpični del, upravljavski del bi bil lahko tudi del kakšnega »high-end« hi-fi sistema.
Gumbi na sredinski konzoli so logično razporejeni in jih voznik hitro osvoji, morda bo kdo vseeno pogrešal praktičnost zaslonov na dotik, namesto klasičnih merilnikov pa je pred voznikom prilagodljiv digitalni zaslon TFT.
Usnjeni fotelji
Usnjeni sedeži so zelo udobni, tudi po skoraj tisoč prevoženih kilometrih v enem dnevu se je zdelo, kot da počivamo v domačem naslanjaču, med ostrimi zavoji Trollstigna pa so ponujali tudi dovolj bočne opore.
Pohvalimo lahko še usnjen volan, ki je prijetno debel in malce bolj za moške roke, zgledno delujočo navigacijo in priročna odlagališča za pijačo in drobnarije.
XC60 je tako pravi družinski terenec, prtljažnik vase spravi 495 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa pridobimo skoraj 1.500 litrov. Hrbtišče zadnje klopi tvori ravno dno do prednjih sedežev, za silo pa se da v avtu tudi prespati.
Bogata varnostna oprema
Volvo ne bi bil Volvo, če ne bi posebnega poudarka namenil varnosti. Pet zvezdic lahko podelimo sistemu City Safety, ki deluje do hitrosti 30 kilometrov na uro in avto samodejno ustavi v primeru očitne nevarnosti naleta, ter sistemu za prepoznavo vozil v mrtvem kotu.
Za sproščeno vožnjo ponoči so poskrbeli biksenonski žarometi s samodejnim prilagajanjem snopa, v dežju senzorju, ki je samodejno prilagajal delovanje brisalcev. Ker so kazni za prekoračitev hitrosti na Norveškem zelo visoke, nas je pred zaporom reševal sistem za prepoznavo prometnih znakov, odlično med enolično vožnjo s 70 do 80 kilometri na uro skozi nepregledne gozdove pa se je obnesel aktivni tempomat.
Turbobencinar s 306 konjiči ...
Štirikolesni pogon se je izkazal na mokrih in spolzkih cestah, z njim pa smo si po razdrapanih kolovozih skrajšali nekaj poti. Pod motornim pokrovom je bilo največ, kar je ta hip v XC60 mogoče dobiti – štirivaljni dvolitrski turbobencinar z 225 kilovati oziroma 306 »konji«, ki zmore živo vsebino božati s krepkimi 400 newtonmetri navora med 2.100 in 4.800 vrtljaji.
Z mesta do sto kilometrov na uro pospeši v manj kot sedmih sekundah, končna hitrost 210 na uro pa je rezervirana za nemške avtoceste. Čeprav nas hitra vožnja ni kaj dosti mikala – volvo namreč deluje zelo pomirjajoče –, se je na norveških magistralkah po potrebi izkazal z elastičnostjo in zmogljivostmi, zaradi česar smo lahko izkoristili redke možnosti za prehitevanje vendarle prepočasnih domačinov in množice avtodomov.
... se dobro razume z umirjenim menjalnikom
Motor se precej dobro razume s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, vendar pa je treba vzeti v zakup njegovo umirjenost, ki sicer odlikuje skandinavske avte. Menjalnik je precej počasen, navzgor mehko prestavlja, športnim zahtevam pa ni kdo ve kako naklonjen.
Ob do konca pohojeni stopalki za plin namreč potrebuje nekaj časa, da spravi na cesto vse konje, občasno deluje grobo. A za lagodno vožnjo, kakršna največkrat leži voznikom volvov, je menjalnik primerna izbira.
Nastavljivo podvozje
Pohvalimo lahko podvozje, ki ima tudi elektronski sistem krmiljenja blažilnikov. Podvozje pri izbiri sport otrdi, še nekoliko bolj pri advanced, a prav nobena nastavitev iz avta ne naredi športnika, le manj se nagiba, manj je podkrmarjenja in bolj čutimo udarce s podlage.
Večinoma smo tako vozili v načinu comfort, ki je iz XC60 naredil udoben potovalnik in umirjenega požiralca kilometrov, tudi poraba z desetimi litri na sto kilometrov je bila glede na razgibano pot sprejemljiva.
Testni XC60 21 tisočakov nad osnovnim
Volvo z modelom XC60 ponuja gosposko prefinjenost, z različico T6 agilnost atleta in vedno varno zavetje trdnjave.
Osnovna različica mladostnega švedskega šarmerja z vstopnim dizelskim motorjem D3 stane dobrih 35 tisoč evrov, za močnejši dizel D4 in srednjo opremo momentum boste odšteli 42 tisočakov, dva tisočaka več za akcijski model s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom, testni T6 pa stane 56 tisočakov. XC60 za svoj denar ponuja nekaj drugačnega in posebnega, kar je v času, ko so si avtomobili med seboj precej podobni, lahko dodatna prednost, do živega pa mu ne pride niti zob časa.