Ob prihodu na edinburško letališče nas je pričakalo žalostno megleno vreme, a kmalu je skozi meglice zasijala čudovita pokrajina škotskega hribovja posejana z živo zelenimi travniki na katerih se pase na tisoč ovac in lenarijo konji. Najprej nas je sprejel čudovito obnovljeni gotski dvorec Dalmeny House iz začetka 19 stoletja.
Po sprehodu po praznih in skrivnostno tihih hodnikih z visokim stropom, škripajočih lesenih tleh in zaključku s tiskovno konferenco v zaprašeni knjižnici, smo se zapeljali na samotne in prijetne zavite ceste, ki smo jih premagovali po napačni strani ceste z volanom na, za nas pravi, torej evropski levi strani.
Poglede so nam kradli še potočki, ki so prebadali hribovje nad Edinburghom, redko poseljene in dobro ograjene planjave nacionalnega parka Loch Lomond & Trossachs ter številna mala jezera, tako skrivnostno prekrita z meglicami, da človeka kar potegnejo v pravljice o pošasti Nessi.
Naravnost pravljičen kraj torej, ki je sprva v senco potisnil tudi oplov športni terenec mokka X, zaradi katerega smo obiskali Škotsko. Ni še dolgo tega, ko življenja nemškega Opla nikakor nismo mogli povezati s pravljico, prej z dramo ki vodi do boleče nesrečnega konca. Pred izbruhom gospodarske krize in tudi na njenem začetku so se nemške znamke otepale banke, investitorji, kupci in celo lastna mama – General Motors, zasuta s preštevilnimi avtomobilskimi znamkami in, tudi zato, takrat precej slabotnega zdravja.
No, danes je drugače. Morda še ne pravljično, vsekakor pa spodbudno. Opel se je rešil nekaterih spon ameriških lastnikov, s pomočjo novih modelov je zadihal, popravil prodajne številke in celo splezal iz rdečih številk. Znanilec novih, boljših, časov je bila že insignia, ki po skoraj osmih letih živi avtomobilsko življenje mladenke, tako po oblikovni kot prodajni plati.
Prelomnico pa je prinesla tudi mokka, razredno težko uvrstljivi športni terenec, ki je od leta 2012 prepričal kar 600 tisoč kupcev, pri nas skoraj dva tisoč, ki so zanjo večinoma plačali več kot stanejo športni terenci razreda B SUV. To pa je cilj vsakega proizvajalca, prodati veliko in po dovolj visoki ceni, da kaj ostane za investicije, nadaljnji razvoj in krpanje morebitnih lukenj iz preteklosti.
Preobrat seveda ni bil enostaven, še posebej v stanju v kakršnem je bil takrat Opel. Pa mu je uspel in to dobro. Mokka je leta 2012 na trg prinesla oblikovno svežino, ravno pravšnjo zmes med robustnostjo in udobjem, okretnostjo in dobrimi voznimi lastnostmi na vseh terenih. Za pravšnjega se je izkazal tudi njen format, s 4,28 metra dolžine se je povzdignila nad tekmece razreda B SUV, se tako približala avtomobilom razreda višje, a v primerjavi z njimi ohranila kompaktne mere.
V kabini pa ponudila ravno toliko prostora, tako na zračni zadnji klopi kot v 356 do (ob podrti zadnji klopi) 1.372 litrskem prtljažniku, da je našla pot do prvega avtomobila v družinah. S temi merami se je približala astri, od nove je za devet centimetrov krajša, a ima 13,5 centimetrov višji položaj sedežev, kar je in bo marsikoga premamilo v nakup tega športnega terenca, ne glede na podlago po kateri se bo vozil.
A v teh letih, posrečenosti zasnove navkljub, se je nabralo nekaj zamer. Te je Opel ob prenovi odpravil, skorajda vse, in dodal še marsikaj tistega, česar tekmeci ne nimajo. Karoserijske obline so sedaj bolj čiste, odsekane in še vedno predvsem trendovske in zato nič terenske. Črne plastike je še manj, mokka X je sedaj resnično urbani SUV s čimer zvesto sledi tekmecem in seveda željam kupcem, ki si jo najraje omislijo s prednjim pogonom. Na zunaj si bodo kupci mokko lahko ozaljšali še z večjimi kolesi, 18 ali več palčnimi, paketom OPC line ki bo odbijače potisnil še bližje k tlom, aluminijasto zaščito v prednjem in zadnjem delu in še čim.
Če si boste izbrali različico s štirikolesnim pogonom, vas bo čakal nov paket lahkega in komapktnega pogona, ki maso mokke X poveča za skromnih 65 kilogramov. Na asfltu bo tudi mokka 4x4 poganjala le prednja kolesa, ob zdrsu, plezanju po spolzkem, blatnem terenu pa bo elektronika prek večlamelne sklopke do 50 odstotkov moči prenesla še na zadnji kolesni par. Na terenskem poligonu, ki je bil dejansko makadamska pot z desetodstotnim klancem, nekaj takega kot bi se zapeljali na Katarino blizu Ljubljane, smo štirikolesno gnano mokko kar pošteno pognali med zavoje, elektronika pa je pri tem hitro reagirala in skrbela za dober stik koles s cestiščem, pohvalno! Na takšnih podlagah ji prav prideta tudi sistema za nadzorovan spust in speljevanje v klancu.
Še večjo razliko v primerjavi z mokko letnika 2012 pa smo občutili pri premagovanju številnih zavojev po hribovju nad Edinburghom. Pred štirimi leti smo z mokko v okolici Hamburga prve kilometre nabirali z 1,7 litrskim dizlom, ki je na ves glas razglašal, da je dizel. Novi, sicer znan že iz mokke brez X, 1,6 litrski turbodizel pa je večino časa komaj slišen, spontano se odziva na dodajanje plina ter se brez obotavljanja se zavrti prek štirih tisočakov.
Tiho delovanje pripomore k udobju, lega in nastavitev vzmetenja pa je sta bili že prej posrečeni. Če se vrnemo k dizlu, edinemu stroju, ki smo ga preizkusili na Škotskem. Na 250 kilometrski preizkušnji je porabil 5,8 litra nafte na sto kilometrov, pa s plinom nismo varčevali. Opel pri mokki X še ni izvedel shujševalne kure kot pri astri, različica 1.6 CDTI 4x4 namreč tehta kar zajetnih 1.504 kilograme. Omenjen motor ima tudi šibkejšo različico z 81 kilovati.
V ponudbi mokke X oktobra letos bo še sivolasi 1,6 litrski bencinar brez turbo polnilnika s 85 kilovati moči, ki je povezan s petstopenjskim ročnim menjalnikom in porabo 6,6 litra. Ta bo v kombinaciji z osnovno opremo essentia pri nas stal 17.450 evrov. Naslednja stopnja je že znani 1,4 litrski turbobencinar s 103 kilovati in razponom porabe med 5,9 in 6,5 litra, nas je prepričal v različici LPG na avtoplin, ki ostaja v ponudbi. Tu je še novi (znan iz astre) 1,4 litrski turbo s 112 kilovati, ki je povezan s samodejnim menjalnikom.
Omeniti velja še potniško kabino. Prostornost se ni spremenila, tudi odlični (doplačljivi) sedeži AGR so ostali. Plastika je odločno kakovostnejša na videz in dotik, ob tem je preprosteje in ličneje oblikovana ion predvsem bolj urejena. Iz sredinske konzole je izginila kopica gumbov, razen tistih za klimatsko napravo in še nekaj drugih. Njihove funkcije pa sedaj opravljajo ukazi novejšega sistema IntelliLink na osempalčnem multimedijskem zaslonu. Ta med drugim prikazuje tudi sliko kamere, navigacije, prek njega povežete telefon z bluetoothom , prezrcalite (iOS) namizje telefona in še kaj. Po tej plati je mokka povsem v stiku s sodobnimi tekmeci, dodaja pa še edinstven sistem OnStar.
OnStar lahko voznik uporabi kot klic v sili ali pa kot pomočnika za različne informacije. S klicom v center v Lutonu vas na drugi strani pričaka slovenski glas in vam denimo v navigacijski sistem pošlje koordinate do letališča ali restavracije. To jesen bo sistem deloval tudi v slovenskih oplih, ne le v mokkah, ampak tudi v astrah in zafirah.
Opel je varnost izboljšal tudi na drugih področjih, denimo s prilagodljivimi LED prednjimi žarometi z devetimi stopnjami, kamero Opel eye, ki bere prometne znake, opozarja na nenamerno menjavo voznega pasu, nalet, nevarnost v mrtvem kotu in parkiranju, ki je lahko tudi samodejno.
Foto: Miloš Milač
