V Evropi so v prvih šestih mesecih letos prodali 46.904 električnih avtomobilov, kar je le 6,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. Rast je skromna, medtem ko je lani prodaja električnih avtomobilov poskočila za skoraj 50 odstotkov, na slabih 98 tisoč vozil. Na vrhu letošnje prodajne lestvice se je znova znašel renault zoe s precejšnjo, 40-odstotno rastjo glede na isto obdobje lani. Zoe je prepričal 11.727 kupcev.
Sestrski nissan leaf je našel 10.876 kupcev, dobro četrtino več kot lani, tesla model S pa 6.719, kar je za 9,1 odstotka manj kot lani. Na četrto mesto se je s skromno triodstotno rastjo uvrstil BMW i3 s 4.923 avtomobili, na peto pa volkswagen e-golf s 3.804 vozili in kar 41,2-odstotnim upadom. Preostali tekmeci so našli vsak manj kot dva tisoč kupcev. Na repu lestvice sta peugeot ion in citroën C-zero s tisoč oziroma 779 kupci.
Nemške subvencije še niso obrodile sadov
Analitiki so za letos sicer napovedovali novo pomlad za električne avtomobile, še zlasti zato, ker je Nemčija kot največji evropski avtomobilski trg uvedla subvencijo štiri tisoč evrov za povsem električne avte oziroma tri tisoč evrov za priključne hibride. Nemška vlada bi s to potezo do konca desetletja na nemške ceste rada umestila milijon električnih avtomobilov.
Morda pa kupci čakajo na avtomobile
Delno pojasnilo za skromno rast je morda čakanje kupcev na avtomobile z zmogljivejšo baterijo, ki še niso bili dobavljeni, torej se še niso pojavili v prodajni statistiki. BMW i3 je od julija na voljo z baterijo, ki omogoča 300-kilometrski doseg med polnjenji, zmogljivejšo baterijo ponujata tudi nissan leaf in renault zoe.
V Sloveniji velika rast, kažejo oddane vloge
Statistika je skromna tudi na slovenskem trgu, saj je bilo v prvih sedmih mesecih letos registriranih 67 električnih avtov, lani v istem obdobju že 101. Podatki Eko sklada, ki je do sredine avgusta izdal že 138 vlog za subvencije, pa kaže na pričakovano veliko rast prodaje. Med temi vlogami je v ospredju renault zoe, ki je zapisan na 53 vlogah za subvencioniranje, do konca avgusta pa je bilo registriranih le 14 zoejev. Med znamkami na seznamu oddanih vlog za subvencije izstopajo še BMW s 16 vlogami za fizične osebe (prevladujeta 225 xe active tourer in i3) ter sedem za pravne osebe, 14 vlog fizičnih oseb za nissana leafa in skupaj le dve za teslo model S.
Eko sklad je od konca februarja dodelil že 532.714 evrov subvencij za skupaj 89 električnih in hibridnih avtomobilov, obenem pa 49 vlog še čaka na odobritev. Če prištejemo še 20 e-golfov javnega holdinga Ljubljana, ti še niso všteti v skupno številko 138, in napoved družbe Avant car, da bodo do konca leta svoj vozni park električnih avtov povečali s 15 na 50, se nam obeta še večje število električarjev na naših cestah.
V statistiki vodi BMW i3 pred zoejem
Po statistiki registracij do konca avgusta na trgu električnih vozil vodi BMW i3 s 24 vozili (med njimi tudi i3 z bencinskim podaljševalnikom dosega), registriranih je še 14 novih renaultov zoe, 11 nissanov leafov in sedem tesel model S. Hyundai je že registriral en primerek modela ioniq, volkswagen pa po enega e-golfa in e-upa. Eko sklad je sicer letos povečal subvencije za električne avte s pet tisoč na 7.500 evrov.
Eko sklad verjame, da bo denar porabljen
Na Eko skladu optimistično verjamejo, da bodo sredstva – dva milijona evrov za podjetja in samostojne podjetnike ter pol milijona za fizične osebe – porabljena do konca leta oziroma da bodo, če bo denarja zmanjkalo, tega še dodali, saj so električni avti odločilni pri doseganju cilja trajnostne mobilnosti.
