Lani je bil v Sloveniji prvič registriran 101 nov električni avto, letos do konca julija pa kljub višjim subvencijam le 67. V resnici prodaja močno raste, Eko sklad je do včeraj izdal že 138 vlog za subvencije, do konca leta pa namerava razdeliti vseh 2,5 milijona evrov.
vlogo za subvencije e-avtov je EKO sklad prejel lani, razdelil je 490 tisoč evrov sredstev.
Po pregledu statistike registracij se nam je zdelo, da se je prodaja električnih avtov pri nas upočasnila, a ni tako. Slovenija je letos dejansko zapeljala v električno dobo, kažejo podatki Eko sklada, ki je od konca februarja dodelil že 532.714 evrov subvencij za skupaj 89 električnih in hibridnih avtomobilov, obenem pa 49 vlog še čaka na odobritev. Če prištejemo še 20 e-golfov javnega holdinga Ljubljana, ti še niso všteti v skupno številko 138, in napoved družbe Avant car, ki bo do konca leta vozni park električnih avtov povečala s 15 na 50, se nam obeta še večje število električarjev na naših cestah.
vlog za subvencije e-avtov je EKO sklad prejel letos do konca julija, doslej je razdelil prek 532 tisoč evrov.
Letošnje subvencije že presegle lanske
Odmerjena sredstva Eko sklada že danes presegajo lanska (490.131 evrov), tudi zaradi višje posamezne subvencije, ki se je pri popolnoma električnih avtomobilih dvignila s pet tisoč na 7.500 evrov. Ko bo Eko sklad izplačal subvencije še za 49 vlog, ki so trenutno na čakanju, se bo znesek po naših ocenah približal milijonu evrov. Eko sklad ob tem optimistično dodaja, da bodo sredstva - dva milijona evrov za podjetja in samostojne podjetnike ter pol milijona evrov za fizične osebe - porabljena do konca leta oziroma da bodo, če bo denarja zmanjkalo, predvidena sredstva povečali, saj so električni avti ključni pri doseganju cilja trajnostne mobilnosti. Rok Eko sklada od prejema vloge do izplačila sredstev je sicer 90 dni, a na skladu dodajajo, da popolne vloge v praksi rešijo v nekaj dneh.
vlog je bilo oddanih le za Renaultov zoe, 16 za BMW-jeve modele in 14 za nissane leafe.
Zakaj Eko sklad subvencionira tudi drage tesle, BMW i8?
Kako na Eko skladu komentirajo dejstvo, da so subvencije namenjene tudi zelo dragim električnim in hibridnim avtomobilom, denimo tesli S s ceno med 70 in 100 tisoč evri ali BMW i8 s ceno prek 130 tisoč evrov? »Njihov prispevek k izpolnjevanju ciljev države je enak kot pri cenejših električnih avtih, zato je tudi najvišja spodbuda zanje enaka. Vlagateljem pa je prepuščena izbira, koliko so pripravljeni plačati za vozilo. V praksi je sicer odločitev za zelo draga vozila (pričakovano) zelo malo. Poleg prihranka energije in emisij pa gre pri spodbujanju kupovanja električnih vozil z javnimi sredstvi tudi za spodbujanje uporabe novih tehnologij, kar naj bi dolgoročno zaradi ekonomije obsega pripomoglo k znižanju cen in široki dostopnosti električnih vozil. To bo skupaj z drugimi ukrepi države (denimo na področju javnega prometa) pripomoglo k doseganju cilja trajnostne mobilnosti.«
Renault se tokrat bojuje z BMW
Kaj pa menijo distributerji električnih avtomobilov? V lani vodilnem Renaultu pravijo, da ta hip višje subvencije Eko sklada in nova polnilna mesta na avtocestnem križu, v mestih in zunaj njih še niso pozitivno vplivali na prodajo. Obenem pa ocenjujejo, da kupci z nakupom odlašajo, saj čakajo na avtomobile z novo generacijo baterij z večjim dosegom. Prihaja renault zoe z dosegom 210 kilometrov med polnjenji, BMW je predstavil i3 z dosegom 300 kilometrov ... Letos je bilo sicer registriranih 21 električnih renaultov (12 modelov zoe in devet kangoojev express Z.E.). Obenem pa še 11 majhnih twizyjev, ki sodijo med lahka štirikolesa. Primat najbolje prodajane znamke električnih vozil v Sloveniji si kljub Renaultovim podatkom lasti BMW, ki je do konca junija registriral 17 električnih BMW i3 in tri i8.
Prihaja invazija malih zoejev
V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo pravo invazijo električnih renaultov, saj je bilo do včeraj oddanih že 53 vlog za subvencioniranje modela zoe, do konca julija pa je bilo registriranih le 12 zoejev. Med znamkami na seznamu oddanih vlog za subvencije so v ospredju še BMW s 16 vlogami za fizične osebe (prevladujeta 225 xe active tourer in i3) ter sedem za pravne osebe, 14 vlog fizičnih oseb za nissana leafa in skupaj le dve za teslo model S.
BMW je sicer aktiven tudi pri gradnji infrastrukture polnilnic, v sodelovanju s Petrolom je septembra izročil v uporabo prvo DC-polnilnico za električna vozila. Letos pa je postal partner v projektu Zelena Keltika. Podprli so tudi car sharing družbe Avant Car (v voznem parku so BMW i3, smart fortwo electric in renault zoe).
